Dr. Irma Rozman Sinur: O problematiki delcev PM10 se premalo govori
datum: 19. 02. 2021
Zrak, ki ga dihamo, vpliva na naše zdravstveno stanje, izpostavljenost z delci PM10 obremenjenemu zraku pa povzroča številne bolezni. O vplivu prašnih delcev na zdravje ljudi smo povprašali vodjo Oddelka za pnevmologijo Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Irmo Rozman Sinur, dr. med., spec. pnevmologije.
Kaj so PM10 delci, kdaj in zakaj so nevarni za ljudi?
PM pomeni particulate matter oziroma tekoče ali trdne delce, suspendirane v plinu. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini, in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci.
Delci te velikosti lahko prodrejo globlje v pljuča kot večji delci, ki jih prefiltrirajo migetalke in dlake v nosu oziroma se ujamejo v sluz, ki jo izločajo celice zgornjih dihal. Delci PM10 lahko prodrejo najgloblje v pljuča, do najdrobnejših dihalnih poti - bronhiolov in pa v pljučne mešičke. Še drobnejši vdihani delci lahko prodrejo skozi membrane pljučnih mešičkov in vstopajo v krvni obtok. Njihov vpliv na organizem pa ni odvisen samo od velikosti, pač pa tudi od drugih fizikalnih značilnosti posameznih delcev in od njihove koncentracije v zraku, hitrosti, globine dihanj ter trajanja izpostavitve. Onesnaženje zraka s trdimi delci lahko vpliva na poslabšanje ali razvoj bolezni dihal, obtočil in pljučnega raka, ki na koncu vplivajo na povečano smrtnost.
Ali se glede na vaše izkušnje ljudje zavedamo škodljivosti delcev PM10 za naše zdravje?
Menim, da se vsi premalo zavedamo škodljivosti prašnih delcev oziroma se o tej problematiki vse premalo govori. Iz epidemioloških študij je razvidno, da je vpliv delcev PM10 na zdravje odvisen od koncentracije in časa izpostavljenosti. Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima neprimerno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam PM10. V glavnem vse opravljene epidemiološke študije kažejo na povezavo med izpostavljenostjo delcem PM10 in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi srca in ožilja ter dihal. Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij.
Kako se kažejo znaki bolezni, ki je povezana z onesnaženim zrakom? Kdo je najbolj občutljiv nanj?
Onesnažen zrak lahko vpliva na draženje oči, bronhitis, poslabšanje predobstoječe astme, poleg kajenja je pa tudi eden glavnih vzrokov za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Izpostavljenost onesnaževalcem v okolju lahko vpliva tudi na razvoj pljučnega raka. Najbolj občutljivi na slabo kakovost zraka so ljudje s predobstoječimi pljučnimi ali srčno-žilnimi obolenji, otroci in dojenčki.
Ali vdihovanje zraka, obremenjenega z delci PM10, bolj škoduje ranljivejšim skupinam?
Vdihovanje zraka obremenjenega s PM 10 bolj škoduje ranljivim skupinam, kot so ljudje s predobstoječimi pljučnimi ali srčno-žilnimi obolenji, otroci in dojenčki.
Kako naj ravnamo v času preobremenjenosti s prašnimi delci?
V času preobremenjenosti zraka s prašnimi delci lahko zmanjšamo izpostavljenost tako, da spremljamo napovedi in obvestila ARSO o kakovosti zraka, ter temu prilagodimo svoje aktivnosti. Ob povečani količini trdih delcev v zraku, kot sta inverzija in požar, ne odpiramo oken in uporabljamo zaščitne maske. V času največje onesnaženosti omejimo bivanje na prostem, izogibamo se zadrževanja v bližini prometnic, izberimo raje park ali gozd. Bivalne prostore prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Kronični pljučni in srčni bolniki naj redno prejemajo svojo predpisano terapijo in naj imajo pri roki zdravila za lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napoveduje poslabšanje bolezni, zato je potrebno pravočasno poiskati zdravniško pomoč.
Se v času preobremenjenosti zraka z delci PM10 srečujete z več primeri, kjer so PM delci razlog za obolenje?
V času preobremenjenosti zraka z delci PM10 prihaja do pogostejših poslabšanj stanja pri ljudeh s predobstoječimi pljučnimi ali srčno-žilnimi obolenji, kar pa sovpada tudi s pogostejšimi respiratornimi virusnimi okužbami, ki prav tako povzročajo poslabšanja bolezni.
Kakšna je po vaši oceni kvaliteta zraka v Sloveniji in v Novem mestu?
Kakovost zraka v Sloveniji in Novem mestu spremlja Agencija Republike Slovenije za okolje, ki objavlja letna poročila - zadnje je bilo objavljeno za leto 2019, ko so opažali podobno raven onesnaženosti s PM10 delci kot v prejšnjih letih. Višje vrednosti teh delcev so beležili predvsem v prvih dveh mesecih leta, ko je bilo več temperaturnih obratov, ki negativno vplivajo na zmožnost razredčevanja izpustov. V zadnjih letih beležijo trend zniževanja izpustov v urbanih središčih, kar pripisujejo zmanjšanju izpustov s strani industrije, medtem ko so na kmetijsko podeželskih merilnih mestih izpusti niso pomembno zmanjšali, kar pripisujejo ogrevanju pretežno z leseno biomaso in uporabo zastarelih peči. Glede na poročilo je kakovost zraka v Novem mestu primerljiva z drugimi slovenskimi mesti. Najvišje koncentracije delcev PM10 so v letu 2019 zabeležili na merilnem mestu v Bršljinu, najnižja povprečna raven delcev PM10 pa je bila zabeležena na merilnem mestu v Kandiji.
Kaj lahko sami storimo, da pripomoremo k boljšemu ozračju?
Sami lahko pripomoremo k boljšemu ozračju predvsem na področju prometa, z izogibanjem uporabe avtomobila, ko to ni res potrebno oziroma z večjo uporabo javnega prevoza, pešačenjem in kolesarjenjem. V domovih lahko ozračje izboljšamo tudi z rednim servisiranjem kurilnih naprav ali prehodom na novejše metode ogrevanja. Izogibamo se kurjenja na poljih in travnikih.
Na fotografiji: dr. Irma Rozman Sinur, dr. med., spec. pnevmologije, vodja Oddelka za pnevmologijo Splošne bolnišnice Novo mesto
Povezane novice
Dr. Nike Krajnc: Največja napaka je, da se za nakup lesnih goriv odločimo tik pred začetkom kurilne sezone
O kurjenju, izbiri kakovostnih lesnih kuriv in njunem občutnem vplivu na kakovost zraka smo se v sklopu pobude oSkrbni pozanimali pri vodji Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta...
Naše ravnanje lahko pripomore k izboljšanju z delci PM10 obremenjenega zraka
Prašni delci obremenjujejo zrak, ki ga dihamo, s premišljenim ravnanjem pa lahko njihovo vrednost zmanjšamo. Eden izmed osrednjih dejavnikov, ki vpliva na vrednost delcev PM10, je kurjenje na pravilen...
Projekt kakovost zraka za boljšo osveščenost občanov
Na Mestni občini Novo mesto smo v sklopu pobude oSkrbni začeli s projektom Kakovost zraka, katerega cilj je osveščanje občanov o kakovosti zraka v Novem mestu, njegov osrednji poudarek pa bo na...