Naše ravnanje lahko pripomore k izboljšanju z delci PM10 obremenjenega zraka

datum: 15. 02. 2021

Prašni delci obremenjujejo zrak, ki ga dihamo, s premišljenim ravnanjem pa lahko njihovo vrednost zmanjšamo. Eden izmed osrednjih dejavnikov, ki vpliva na vrednost delcev PM10, je kurjenje na pravilen način v primerni kurilni napravi s primernimi kurivi. V sklopu projekta Kakovost zraka, ki je nastal pod pobudo Mestne občine Novo mesto oSkrbni, podrobneje predstavljamo problematiko kakovosti zraka v Novem mestu in napačnega načina kurjenja lesne biomase.

KAJ SO PRAŠNI DELCI IN ZAKAJ SO ŠKODLJIVI?

Delce PM10 in PM2,5 poljudno imenujemo prašni delci. So mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo do 10 mikrometrov, delci PM2,5 pa delci z velikostjo do 2,5 mikrometra. Prašni delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti.

Mejne vrednosti prašnih delcev so določene v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost je 40 µg/m3 za delce PM10 in 25 µg/m3 za delce PM2,5, na njihovo vrednost pa vplivajo tudi vremenske razmere. Koncentracije delcev PM10 so višje pozimi, ko se za onesnaženost zraka manj ugodnim vremenskim razmeram, kot sta temperaturni obrat in slaba prevetrenost, poleg stalno prisotnih priključijo še kurišča na lesno biomaso kot dodatni viri onesnaževanja zraka.

Prašni delci so škodljivi zaradi svoje velikosti in sestave. Nase vežejo škodljive in strupene snovi ter skupaj z njimi prodrejo v naša telesa. Velikost prašnih delcev vpliva na to, kako globoko v nas bodo prodrli, pri čemer manjši delci potujejo globlje v pljuča, epidemiološke študije pa delo kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav prašni delci. Tudi ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Izpostavljenost onesnaženemu zraku s prašnimi delci povzroča številne bolezni in predčasno smrt. Med najpogostejšimi posledicami so bolezni pljuč, rak, povečano tveganje za umrljivost novorojenčkov in srčno-žilne bolezni.

KAKŠNA JE KAKOVOST ZRAKA V NOVEM MESTU?

Agencija Republike Slovenije za okolje je v letu 2019 izvedla poglobljeno študijo o kakovosti zraka v Mestni občini Novo mesto. Meritve so potekale od 11. januarja do 10. aprila 2019 na petnajstih različnih merilnih mestih, od tega so se na šestih merilnih mestih izvajale meritve onesnaženosti zraka z delci PM10. V času meritev je bilo zabeleženih skupno 20 dni od 90 dni, ko je bila na različnih merilnih mestih presežena mejna dnevna vrednost onesnaženja s PM10 delci (50 µg/m3). Dnevi s preseganjem mejne vrednosti so bili zabeleženi v januarju in februarju, medtem ko v marcu in aprilu preseganj ni bilo.

Letna statistika meritev v Novem mestu, ki je vezana samo na referenčno merilno mesto na Žibertovem hribu, je pokazala zabeleženih 10 preseganj dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10 v letu 2019. Na podlagi meritev, pri čemer so bile upoštevane samo celoletne meritve z referenčnega merilnega mesta Žibertov hrib, smo v letu 2020 prejeli obvestilo o prenehanju uvrščanja Mestne občine Novo mesto med območja s slabo kakovostjo zraka. Stremimo k temu, da bi v prihodnje Agencija Republike Slovenije za okolje okrepila svoje meritve v Mestni občini Novo mesto z vsaj eno dodatno referenčno postajo za merjenje kakovosti zraka, ki bo boljše odražala kakovost zraka za celotno urbano področje Novega mesta.

Natančno analizo virov delcev PM10 je leta 2013 prav tako izvajala Agencija Republike Slovenije za okolje, pokazala je pa, da v dneh s preseženo dnevno vrednostjo polovica delcev pride v ozračje iz individualnih kurišč, kjer zaradi različnih vzrokov – stare peči na les, premalo suha drva – prihaja do nepopolnega izgorevanja in s tem onesnaževanja zraka s trdimi delci.

KAJ LAHKO NAREDIM KOT POSAMEZNIK, DA STANJE IZBOLJŠAM?

• Prispevam k zmanjšanju motoriziranega prometa in se na pot odpravim s kolesom, peš ali z javnim potniškim prometom.
• Kurim v primerni kurilni napravi na pravilen način in uporabljam ustrezno kurivo.

KAKO PREVERIM, ČE IMAM PRIMERNO KURILNO NAPRAVO?

Primerna kurilna naprava je naprava, ki ne presega mejnih vrednosti emisij v zrak, za oceno o njeni primernosti pa predlagamo, da se obrnete na dimnikarsko službo ali Energetsko pisarno Novo mesto.

V Mestni občini Novo mesto je povprečna starost malih kurilnih naprav 15 let. Priporočljiva je zamenjava starih kurilnih naprav z novimi, saj imajo praviloma znatno boljše izkoristke in manj izpustov. V primeru menjave peči vam svetujemo, da se obrnete na brezplačno svetovanje Energetske pisarne Novo mesto, kjer lahko pridobite nasvete v povezavi z energetsko sanacijo stavbe (nova okna, izolacija, ogrevalni sistemi…) ter pomoč za pridobitev subvencij ali ugodnih kreditov Eko sklada.

KAKO KURIM PRAVILNO?

Za pravilno kurjenje in uporabo ustreznega kuriva sledite navodilom, ki ste jih dobili ob nakupu kurilne naprave.

Osnove pravilnega kurjenja:

• Pri vžigu si pomagamo z lesno volno ali vžigalnimi kockami iz naravnega materiala
• Ko kurimo z drvmi, uporabljamo suha drva. Vlažnost mora biti pod 20%.
• Kurimo od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzdol, kot to počne večina ljudi. Na ta način drva izgorevajo postopoma, celoten proces je počasnejši in ga je lažje nadzorovati.
• Redno odstranjujemo pepel iz kurišča. 

• Kako pripraviti suha drva?
  • Praviloma posekati drevesa v mesecu decembru in januarju, ko je vlažnost drv najnižja. V primeru sečnje v drugih delih leta se potrebno sušenje lesa podaljša.
  • Les skladiščimo v zračnih in pokritih skladovnicah, po možnosti na soncu. Priporočen čas sušenja je: 1 leto za drva iz topola in smreke, 1 do 2 leti za drva iz lipe, jelše in breze, 2 leti za drva iz bukve, jesena in sadnega drevja, 2 do 3 leta za drva iz hrasta.
• Skladiščenje drv
  • Skladiščne površine naj bodo sončne in zračne.​
  • Skladovnica drv naj bo dvignjena od tal vsaj 10 cm. S tem zagotavljamo cirkulacijo zraka in zmanjšamo vpliv talne vlage.
  • Sveže nasekanih drv ne skladiščimo v zaprtih prostorih, saj voda ne more izhlapevati.
  • Ob koncu sončnega in suhega poletnega obdobja skladovnico drv prekrijemo in jo s tem zaščitimo pred dežjem.
  • Med steno skladiščnega prostora in skladovnico naj bo vsaj 10 cm prostora, da lahko zrak kroži. To velja tudi za prostor med skladovnicami.
  • Za bolj učinkovito sušenje naj bodo drva razcepljena. Oblika drv je pomembna. Manjši kot so kosi, večja je specifična površina in hitrost sušenja. Nerazcepljena drva potrebujejo več časa, da se primerno posušijo.

ZA VEČ INFORMACIJ O KAKOVOSTI ZRAKA KLIKNITE NA UPORABNE POVEZAVE 

• Ministrstvo za okolje in prostor RS: mojzrak.si
• Gozdarski inštitut Slovenije
• Energetska pisarna Novo mesto
• Izredna meritev v MONM
• Lokalni energetski koncept Mestne občine Novo mesto
• Skupaj izboljšajmo kakovost zraka_LETAK.pdf

Povezane novice

12. februar

Projekt kakovost zraka za boljšo osveščenost občanov

Na Mestni občini Novo mesto smo v sklopu pobude oSkrbni začeli s projektom Kakovost zraka, katerega cilj je osveščanje občanov o kakovosti zraka v Novem mestu, njegov osrednji poudarek pa bo na...

več >