Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0019/2025-524 Gradnja objekta za povzročitelja streljanja v romskem naselju Šmihel in varnostna tveganja

Datum: 06. 11. 2025
Urad: Kabinet župana
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Želim izpostaviti izjemno zaskrbljujočo situacijo v romskem naselju v Šmihelu, ki med krajani, pa tudi med samimi prebivalci naselja, povzroča velik nemir in strah pred ponovnim nasiljem. Javno je znano, da je v tem naselju pred časom prišlo do medsebojnega streljanja. Povzročitelj tega kaznivega dejanja, ki trenutno prestaja zaporno kazen, je bil s strani romske skupnosti očitno zavrnjen, saj so mu po dogodku zažgali hišo. Kljub temu se danes na pogorišču te iste hiše gradi nov objekt. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi gradnja potekala pod pokroviteljstvom Rdečega križa z namenom, da se obsojeni storilec po prihodu iz zapora ponovno naseli na isto lokacijo. Takšen razvoj dogodkov je popolnoma nesprejemljiv in odpira več resnih vprašanj: 1. Zakonitost gradnje: Ali za gradnjo novega objekta na omenjeni lokaciji obstaja veljavno gradbeno dovoljenje? Prosim za natančen odgovor – DA ali NE. V kolikor dovoljenje obstaja, kdo je zanj zaprosil? Ali drži, da pri tej gradnji sodeluje Rdeči križ, in če da, ali to pomeni, da ugledna humanitarna organizacija sodeluje pri postavljanju potencialne črne gradnje? 2. Smiselnost in varnostna tveganja: Ali se občinska uprava zaveda, da s ponovno naselitvijo osebe, ki je v tem okolju že povzročila strelski obračun in jo je lokalna skupnost tako očitno zavrnila, neposredno ustvarja pogoje za nove, predvidljive medsebojne konflikte in potencialno nasilje? Ali je res v interesu varnosti vseh občanov, da se obsojenega strelca vrne na "kraj zločina"? 3. Akcijski načrt občine: Ali ima Mestna občina Novo mesto pripravljen kakršenkoli akcijski načrt za preprečevanje novih varnostnih incidentov, ki se po vrnitvi te osebe v naselje utemeljeno pričakujejo? Kakšni so konkretni ukrepi, ki jih nameravate sprejeti za zaščito življenj in premoženja v Šmihelu, tako romskih kot neromskih prebivalcev? Pričakujem, da boste to situacijo obravnavali z vso resnostjo. Ne moremo si dovoliti, da se zaradi neodgovornega ravnanja in pomanjkanja dolgoročne vizije ponovi zgodovina nasilja, za katero vsi vemo, da se lahko zgodi.

Odgovor

Na omenjeni lokaciji ne gre za gradnjo novega objekta, temveč obnovo obstoječega objekta, ki je bil delno uničen v požaru. Obnovo objekta izvaja partnerka storilca dejanja, ki objekt uporablja skupaj s hčerko in njenimi tremi šoloobveznimi otroci. Drugih možnosti za bivanje družina nima. Gre za nelegalni objekt na občinskem zemljišču, ki pa je bil že pred incidentom del postopkov urejanja bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti, ki jih je MONM opredelila v Strategiji za Rome za obdobje 2022–2030. To pomeni, da je investitorka za objekt s strani Mestne občine Novo mesto (v letu 2022) proti plačilu pridobila stavbno pravico za obdobje petih let, v katerem mora speljati postopke legalizacije objekta, nato pa se stavbna pravica podaljša za nedoločen čas ali ponudi zemljišče v odkup. Ureditvi stvarno-premoženjskih razmerij in legalizaciji objekta sledi legalen priklop na javno vodovodno in komunalno infrastrukturo. Investitorka je v letu 2024 sprožila postopke prek pristojne upravne enote in najela projektanta, ki ji pomaga pri pridobivanju dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za ta namen je kot edina doslej uspešno kandidirala za sredstva na Javnem razpisu MONM za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije, namenjene legalizaciji stanovanjskih objektov socialno ogroženim občanom Novega mesta v letih 2024 in 2025. Investitorka gradnje bo po zaključku sanacije strehe s postopki na upravni enoti nadaljevala. S sosedi, s katerimi je bil njen partner v sporu in prav tako bivajo v nelegalnem objektu na občinskem zemljišču, a brez začetih postopkov legalizacije, je bil dosežen dogovor o medsebojnem premirju. Po njegovi morebitni vrnitvi v to okolje bodo pristojne službe nadaljevale z mediacijo v naselju. Prepričani smo, da je v našem skupnem interesu, da se bivanjske razmere Romov postopno začnejo urejati na način, ki velja za vse občane in jim bo omogočil kakovostno izhodišče za reševanje drugih življenjskih izzivov (izobraževanje, zaposlovanje, zdravje ipd.) in s tem omogočil boljšo prihodnost najmlajšim predstavnikom romske skupnosti.

Pripravila:

Meta Retar Kramar,                                                

vodja Urada za družbene dejavnosti                                

doc. dr. Jana Bolta Saje,

direktorica