Znamenitosti
Vsak, ki nas obišče, se odloči za ogled naših krajev po svoje, najpogosteje pa obiskovalci nočejo zamuditi ogleda Dolenjskega muzeja s posebej veličastnim arheološkim bogastvom, velikega novomeškega Glavnega trga z rotovžem in arkadami, stolne cerkve Svetega Miklavža z oltarno sliko slavnega Benečana Tintoretta ter s škofijskim dvorcem, kaščo in vrtovi in frančiškanskega samostana, pa pogleda na najbolj znano novomeško veduto, ulico Breg z drobnimi hišicami na skali nad reko Krko, katero mnogi najbolje doživijo z vožnjo na Rudolfovem splavu ali splavu Nika. V okolici mesta si obiskovalci radi ogledajo grad Otočec, okušajo cviček v pristnih zidanicah ali se podajo na vrh Gorjancev, nekateri pa se odločijo za čudovit panoramski let z letalom z bližnjega letališča Prečna. Željni žive kulture si ogledajo predstavo v Anton Podbevšek Teatru ali se udeležijo katere od drugih številnih prireditev, ki jih v Novem mestu res ni malo.
Kolesarska in pohodniška karta
Breg.
Mestno jedro
Novo mesto je svojo zibelko razvoja našlo v najizrazitejšem okljuku reke Krke, ki ga tesno objema in mestu daje poseben smaragdni pridih. Izredno bogate arheološke najdbe s prostora današnjega Novega mesta kažejo na kar večtisočletno poselitev mestnega prostora. V burnih časih turških vpadov in vse do konca 18. stoletja je bilo mesto obdano z obzidjem. Vanj sta pripuščala le dva vhoda, severni, poimenovan tudi Gorenja oziroma Ljubljanska vrata, ter južni oziroma Dolenja ali Karlovška vrata. Slednja so imela svoje mesto v izteku današnje Pugljeve ulice. Na ostankih dela mestnega obzidja je po koncu 18. stoletja ob Krki zrasel znameniti Breg, ki predstavlja enega najbolj ljubkih motivov mesta tudi za slikarske upodobitve. Predstavlja izrazito etnološko posebnost Novega mesta in je njegov razpoznavni znak, upodabljal ga je tudi Božidar Jakac, katerega dom stoji v neposredni bližini Narodnega doma. Slednji je najstarejši narodni dom v Sloveniji, zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, v katerem so se zbirali tudi Sokoli, med njimi tudi kasneje slavni olimpionik Leon Štukelj.
Mestno jedro iz zraka.
Veduto mestnega jedra že stoletja najmočneje oblikujeta zvonika cerkve svetega Miklavža in cerkve svetega Lenarta, ki je del frančiškanskega samostana. Samostanska knjižnica je najstarejša knjižnica v Novem mestu in datira v konec 15. stoletja ter ima okoli 12.000 knjig.
Nad muzejskimi vrtovi kraljuje Kapiteljska cerkev sv. Miklavža.
Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja prenovljeni Glavni trg. Največjemu srednjeveškemu mestnemu trgu v Sloveniji je prenova, vredna več kot sedem milijonov evrov, vrnila dimenzijo, ki mu od nekdaj pripada. Mestno jedro je bilo obsežnejše prenove nazadnje deležno pred dolgimi šestdesetimi leti, ko so mu namenili predvsem tranzitno prometno vlogo. Ta je, skupaj s preteklim slabim upravljanjem in hitro spreminjajočimi se družbenimi razmerami, polagoma povzročila gospodarsko in socialno nazadovanje mestnega središča ter slabitev njegove tradicionalne vloge povezovalca bližnjih in daljnih prebivalcev mesta.
Prenova je zajemala ureditev urbane opreme, površin za pešce in kolesarski promet, dostavnih in interventnih površin za gostinske, tržne in prireditvene dejavnosti. Javne površine so dostopne vsem uporabnikom, tudi gibalno oviranim, starejšim in staršem z vozički. Uredile so se odprte javne površine v mestnem jedru glede na simbolni pomen in vsebino. S tem se je ustvaril kakovosten bivanjski prostor v mestnem jedru, ki bo obenem primeren in privlačen za hitrejši razvoj dejavnosti v centru mesta in izvedbo najrazličnejših vsebin, kar bo pozitivno vplivalo tudi na število obiskovalcev in turistov, zmanjšanje praznih lokalov, pestrejšo ponudbo ter še pestrejšo ponudbo različnih prireditev in dogodkov. Z omejitvijo motornega prometa so se povečali število kolesarjev in pešcev ter prometna varnost za šibkejše udeležence v prometu. Tehnična posebnost Glavnega trga in najpomembnejši del podzemne prenove prestavlja kolektor, podzemni hodnik, ki pod novimi granitnimi kockami poleg komunalnih in električnih vodov združuje internetno komunikacijsko hrbtenjačo za celotno Dolenjsko in Belo krajino.
Glavni trg, foto: Peter Žunič Fabjančič
Po prenovi teče izvedba številnih dodatnih ukrepov in aktivnosti za revitalizacijo starega centra mesta (ureditev novih stanovanj v mestnem jedru, ureditev dodatnih parkirišč na vstopu v staro mestno jedro, izvedba novih peš in kolesarskih povezav, subvencioniranje najemnin, promocija pešačenja in kolesarjenja, širjenje sistema izposoje koles, povečanje nastanitvenih zmogljivosti v mestnem jedru, urejanje obvodnega prostora ob reki Krki, promocija in razvoj dogodkov in prireditev v mestnem jedru, ustvarjanje spodbudnega okolja za ponudnike gostinskih in trgovskih storitev, razvoj turizma v mestnem središču in promocija kulturne dediščine mestnega jedra).
Danes po celotni, nekdaj močno prometno obremenjeni površini, opazujemo igro otrok, medtem ko se starši v senci pri lokalnih ponudnikih krepčajo s pestro ponudbo. Mestno jedro je spet postalo prostor druženja, srečevanja, ali kot Novomeščani radi rečemo, »dneva soba mesta«. Na uradnem odprtju maja 2019 so ga Novomeščani zasedli do zadnjega kotička in kot pravijo, toliko ljudi na trgu še niso videli. Vsebino in dogajanje dopolnjujejo številni festivali in dogodki, ki v mestno središče privabljajo vse več obiskovalcev.
Odprtje Glavnega trga, foto: Boštjan Pucelj
Pri prenovi je bil odkrit tudi tlak stare baročne ceste, ki je reprezentiran le nekaj korakov stran od Glavnega trga, na razstavi v Dolenjskem muzeju, ki hrani tudi bogato dediščino halštatskega obdobja in znamenitih situl. Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv trga so arkadni hodniki, ki so prisotni na zgornjem delu trga, sliko največjega trga v Sloveniji na zgornjem delu krasi tudi sedemkotni Kettejev vodnjak, z vklesanimi verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Vodnjak je bil izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča. Na Glavnem trgu je izstopajoča stavba rotovž, kulturni spomenik državnega pomena, sedež mestnega vodstva, ki je bil v današnji historicistični podobi sezidan na začetku 20. stoletja.
Mesto z zaledjem povezuje Kandijski most ali stari železni most, ki prečka Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Kovičena konstrukcija, ki prečka Krko v enem, 75 m dolgem loku, sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas. Mesto z usmeritvami v trajnostno mobilnost pridobiva vse več kolesarske infrastrukture in pešpoti. Tradicionalno nas na pot po Novem mestu zapelje po Zupančičevem sprehajališču ob Krki in po Kettejev drevoredu, ki poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof, bogato arheološko najdišče, kjer bo v prihodnosti nastal tudi arheološki park.
Video: Novo mesto: prenovljeno mestno jedro vabi.
Župančičevo sprehajališče ob Krki.
Otočec in Trška gora
Otočec s svojo edinstveno podobo gradu, ki je edini vodni grad v Sloveniji, in s simpatičnostjo manjšega kraja ob reki Krki, nudi posebno doživetje. Otočec ima kar nekaj naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti, med njimi tri gradove (Otočec, Struga, Stari grad), cerkve (Št. Peter - Otočec, Trška Gora, Sv. Jurij, Ždinja vas in Mačkovec) ter številne pešpoti, ki vodijo po bližnjih krajih. Ponuja geografsko razgibanost okolice, večina ozemlja je hribovita, najvišji vrh v kraju (Runčec) pa je enak višini cestnemu gorskemu prelazu čez Gorjance in je visok dobrih 600 metrov nad morjem.
Grad Otočec.
Tako obiskovalcem ponuja možnost izbora tako kulinaričnega razvajanja na gradu, kot športnega, pohodniškega in razvedrilnega oddiha. Morda samo sprehod v znamenitem grajskem parku, ob Krki v družbi belih labodov ali skok na bližnje hribe, znamenito Trško goro, kjer je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček, vrh pa krasi 1623. leta zgrajena romarska cerkev Marijinega rojstva. V Gradu Struga lahko obiskovalci doživijo »živi muzej«, ali pa izkusijo življenje naših prababic in pradedkov na Matjaževi domačiji. 150 let stara hiša, obnovljena v originalnem stilu z naravnimi materiali (kamen, les, slama), s 100 in več let staro opremo.
Trška gora.
Več na https://www.visitnovomesto.si/.
nazaj
