Skozi čas

Ko pomislimo na Dolenjsko, se nam odstre slika razgibane pokrajine s številnimi grički s cerkvami na njih, mogočnimi Gorjanci, obsežnimi kočevskimi gozdovi in zeleno lepotico Krko. Ta je že stoletja kažipot njenim prebivalcem in popotnikom.

Prazgodovina

Arheologi s pomočjo materialnih ostankov odstirajo sliko o življenju prvih naseljencev v našem okolju. Lukenjska jama pri Prečni je bila bivališče ljudem v kameni dobi. Prava zakladnica pa so najdišča iz starejše in mlajše železne dobe. Ugodne prometne poti, oblikovanost površja, klima in nahajališča železove rude so omogočila nastanek naselij na naravno dobro varovanih gričih. Arheološke najdbe iz tega časa pričajo o veliki spretnosti oblikovalcev kovin in gline, gosti naseljenosti in kulturnem vzponu v tem času. Novo mesto se z vsakoletnimi novimi odkritji dokončno uvršča med pomembnejša kulturna središča v času od 8. do 1. stoletja pred Kristusom v Evropi. V bližini Novega mesta je potekala pomembna rimska prometna pot iz Ljubljane proti Sisku. V antičnem obdobju so svoje sledi tu pustili tudi Rimljani.

Najdišča:

• kamena doba: Lukenjska jama
• bronasta doba: Kapiteljska njiva (kultura žarnih grobišč)
• starejša železna doba: Kapiteljska njiva, Marof, Kandija, Vinji vrh pri Šmarjeti (Iliri)
• mlajša železna doba: Kapiteljska njiva (Kelti)
• antika: Beletov vrt v Novem mestu, Verdun pri Stopičah (Rimljani)

Srednji vek

V srednjem veku so plemiške rodbine in cerkvene ustanove pri prodiranju proti jugu Evrope in utrditvi svojih političnih in gospodarskih teženj na novo osvojenih ozemljih začeli ustanavljati trška in mestna naselja (Kostanjevica, Otok pri Dobravi, Novo mesto), ki so bila upravna in vojaška središča njihove posesti. Tudi Habsburžani so potrebovali utrjeno naselbino za utrditev svoje oblasti v tem prostoru.

Pomembnejši dogodki:

• naseljevanje Slovanov,
• nastanek gradov (dolina gradov),
• nastanek samostanov, ustanovitev župnij in gradnja cerkva.

Ustanovitev Novega mesta

Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka naprej imenovali Novo mesto, ker je bilo pač v tistem času res novo. Tu je začetek šesto in nekaj let trajajočega ustvarjanja ljudi v tem mestu, katerih sledi nosi današnje Novo mesto.

Mesto je vodil izvoljeni mestni sodnik s člani mestnih svetov. Ti so se sestajali v mestni hiši, na Glavnem ali Velikem trgu. Glavni trg je osrednji prostor srednjeveškega Novega mesta. Leta 1720 zgrajeno mestno hišo so meščani v začetku 20. stoletja porušili in zgradili današnjo. Na mestni hiši je bil vedno tudi novomeški grb, na katerem je upodobljen ustanovitelj mesta Rudolf IV., ki predstavlja vse od 14. stoletja dalje simbol našega mesta.

Prihod frančiškanov

V Novem mestu delujejo za mesto in Dolenjsko pomembne cerkvene ustanove. Na begu pred Turki so se v mestu leta 1472 naselili frančiškani. Na prostoru kapele sv. Lenarta so sezidali cerkev in samostanska poslopja. Učeni menihi so zavzeli pomembno vlogo v poučevanju mladine, zlasti po letu 1746, ko je cesarica Marija Terezija v Novem mestu ustanovila gimnazijo, vodstvo in poučevanje mladine pa zaupala frančiškanom. Ti so jo vodili do leta 1870, ko so jo podržavili. Knjižnica, renesančni nagrobniki in cerkvena oprema privabljajo ljubitelje lepega v samostan vse do današnjih dni.

Ustanovitev kolegialnega kapitlja

Cesar Friderik III. in papež Aleksander VI. sta leta 1493 pri cerkvi sv. Nikolaja ustanovila kolegiatni kapitelj, ki v mestu deluje še danes. Dominantna lega kapiteljske cerkve daje značilno podobo novomeškim vedutam. Cerkvena oprema, med katero zavzema osrednje mesto oltarna slika sv. Nikolaja, ki jo je v 16. stoletju naslikal italijanski slikar Jacobo Robusti Tinttoreto, galerija slik kapiteljskih proštov in bogat arhiv pričajo o pomembnosti te cerkvene ustanove.

V mestu je deloval med letoma 1672 do 1786 še kapucinski samostan, božjo službo pa so opravljali še v Martinovi, Katarinini, Jurijevi in Florjanovi cerkvi, na katere danes spominjajo le še imena trgov in ulic.

Razcvet in nazadovanje mesta

Obrt in trgovina sta bili osnovni gospodarski dejavnosti v prvih stoletjih in sta mestu omogočili razcvet. Njegov razvoj so nasilno prekinili in onemogočili Turki, ki mesta, ki ga je varovalo močno utrjeno obzidje niso nikoli zavzeli. Po letu 1786 so obzidje na nekaterih mestih porušili, drugje pa so ga uporabili za ureditev stanovanjskih poslopij. Ostanke obzidja je mogoče še danes videti na Šancah ob proštijskem vrtu.

Narodno prebujenje

V začetku 19. stoletja so kratek čas tudi Novo mesto upravljali Francozi, sicer pa so se tudi našega mesta dotaknila gospodarska, tehnična in družbena dogajanja v Evropi. Zlasti v drugi polovici je prišlo do narodnega prebujanja, kar se je v mestu kazalo zlasti v tekmi med slovensko in nemško usmerjenimi meščani za prevlado v državni, še zlasti pa v mestni upravi. Ustanavljala so se številna narodna društva (narodna čitalnica, sokolsko društvo, gasilsko društvo, glasbena matica), kjer so se meščani srečevali, ustvarjali na različnih področjih ter moralno in finančno podpirali idejo slovenstva. V Novem mestu je bil tako zgrajen prvi narodni dom na Slovenskem leta 1873, in je postal osrednji prostor družabnega in kulturnega dogajanja v mestu vse do druge svetovne vojne. To je tudi čas, ko je v mesto prisopihal prvi vlak, ko je bila zgrajena bolnšnica, Kandijski most in posamezne javne zgradbe zunaj mestnega obzidja, ki so nakazovale širitev mesta v 20. stoletju.

Prva svetovna vojna in Novomeška pomlad

Prva svetovna vojna je prekinila obetaven razvoj mesta, čeprav se ga je dotaknila posredno kot kraja v zaledju. Obubožanje prebivalcev in smrtne žrtve med mladimi na fronti so zaznamovale ta štiri leta. Lahko razumemo olajšanje meščanov po končani vojni in ponovni zagon pri delu na različnih področjih. Na gospodarskem področju so se začeli pojavljati zametki industrijskih obratov, obnovilo se je delovanje številnih predvojnih društev, umetniki so se zbrali v mestu in priredili slikarsko razstavo s spremljajočim umetniškim programom. Razpoloženje tega časa lahko zaznamo v imenu tega dogodka - Novomeška pomlad. V tem času je zaživela tudi reka Krka. Na obrežju so si meščani zgradili kopališče, čolnarne, perišča in sprehajališča, kjer so preživljali prosti čas zlasti med poletnimi meseci.

Druga svetovna vojna

Ponovno je vojna vihra grobo posegla v tok dogajanja v Novem mestu leta 1941. Novo mesto je bilo po kratkotrajni nemški zasedbi do leta 1943 pod italijansko upravo, kasneje pa do konca vojne pod nemško. Staro mestno jedro je bilo zaradi bombnih napadov močno poškodovano, še bolj boleče pa so bile človeške izgube.

Povojno obdobje

V drugi polovici 20. stoletja je Novo mesto zelo spremenilo svojo podobo. Dokončno se je izvilo iz meja srednjeveškega obzidja. To je čas nastanka številnih industrijskih obratov in s tem v zvezi pospešene urbanizacije. V teh letih so bile ustanovljene osrednje šolske, zdravstvene in kulturne ustanove na Dolenjskem.

Še tretjič je orožje poseglo v tok dogajanja preteklega stoletja. V Pogancih je namreč počila prva puška v vojni za Slovenijo.

Novo mesto je v 21. stoletje vstopilo kot osrednje gospodarsko, upravno, kulturno, versko, izobraževalno in športno središče Dolenjske ter trdno prevzelo vodilno mesto v jugovzhodnem delu Slovenije.

Novomeški predsedniki in župani po drugi svetovni vojni.pdf 

(članek, ki ga je napisal zgodovinar in latinist mag. Mitja Sadek, je Društvo Novo mesto objavilo v zborniku ob 650-letnici Novega mesta - Novo mesto 1965 - 2015)

Seznam predsednikov mestnih odborov, občinskih ljudskih odborov, občinskih skupščin ter županov