Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južno zbirno cesto

datum: 17. 03. 2023

Dolenjski uradni list 11 - 2023.

Na podlagi 119. člena in v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) in na podlagi 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto – uradno prečiščeno besedilo - UPB1 (Dolenjski uradni list, št. 14/19) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 4. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za južno zbirno cesto

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za OPPN)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 24/22 – uradno prečiščeno besedilo - UPB1; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za južno zbirno cesto (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2790.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.

(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.

3. člen

(spremljajoče gradivo)

(1) Spremljajoče gradivo OPPN je:

1. Izvleček iz OPN

2. Izhodišča za pripravo OPPN

3.  Prikaz stanja prostora

4.  Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

6.  Obrazložitev in utemeljitev OPPN

7.  Povzetek za javnost

8.  Okoljsko poročilo

(2) Spremljajoče gradivo OPPN je del vezane mape OPPN, razen Izhodišč iz 2. točke in Strokovnih podlag iz 4. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

4. člen

(pomen izrazov)

(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.

(2) Ureditvena enota/podenota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.

(3) Gradbena parcela: zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta; gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.

(4) Javna površina je praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica,... lahko je grajena ali zelena ter v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

(5) Gospodarska javna infrastruktura so prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb, in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

(6) Začasna javna raba za potrebe GJI: je začasna raba zemljišč, ki so potrebna za čas gradnje južne zbirne ceste in spremljajoče potrebne infrastrukture, katerih namenska in dejanska raba se po izgradnji južne zbirne ceste in spremljajočih ureditev vrne v prvotno stanje.

5. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem OPPN, imajo naslednji pomen:

• MONM  – Mestna občina Novo mesto,
• UE         – ureditvena enota/podenota,
• GJI        – gospodarska javna infrastruktura.

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

6. člen

(koncept urejanja prostora)

(1) Predvidena je gradnja južne zbirne ceste na odseku med načrtovano zahodno novomeško obvoznico pri Regrških Košenicah na zahodu in območjem glavne ceste G2-105/0256 Novo mesto (Revoz)-Metlika na vzhodu pri Pogancih (v nadaljnjem besedilu: južna zbirna cesta). Na trasi južne zbirne ceste bodo urejena štiri krožna križišča s priključnimi kraki oziroma cestnimi navezavami do ulic Košenice, K Roku – sever in K Roku – jug, navezavama Regrča vas in Regrča vas – Vidmarjeva ulica, navezavo Knezova ulica na območju Jedinščice, priključkom za poslovno cono Poganci ter navezavi na Belokranjsko cesto. Na trasi južne zbirne ceste je predvidena še gradnja pokritega vkopa in ureditev obstoječega priključka Poganške ulice do romskega naselja, površin za pešce in kolesarje ter avtobusnih postajališč, ureditev zelenih površin, prav tako pa tudi vsi potrebni infrastrukturni vodi.

(2) Podlaga za pripravo OPPN je idejni projekt - IDP Južna zbirna cesta v Novem mestu (št. proj. P-2021/06, izdelal: GPI d.o.o., Novo mesto, Novo mesto, september 2022).

7. člen

(obseg in meja območja urejanja)

(1) Območje urejanja je locirano v južnem delu občinskega središča Novo mesto in je vpeto v del območij Krajevnih skupnosti Šmihel, Regrča vas in Gotna vas oziroma se razprostira na relaciji med Regrškimi Košenicami in Poganci. Zajema del enot urejanja prostora NRV_01, NRV_08_OPPN, NRV_10, NRV_13, NRV_17, NGO_15, NGO_16. Pri tem tangira različne namenske rabe prostora, in sicer območja stanovanj (SSo - urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije, SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava), območja centralnih dejavnosti (CD – območja centralnih dejavnosti), posebna območja (BT - površine za turizem), območja zelenih površin (ZS – površine za rekreacijo in šport, ZP - parki, ZV – površine za vrtičkarstvo, ZD – druge urejene zelene površine), območja prometnih površin (PC – površine cest), območja kmetijskih zemljišč (K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča) in gozdna zemljišča (Gg – gozd gospodarskega pomena).

(2) Velikost obravnavanega območja je približno 13,34 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 1142/5, 1078/1, 1020/113, 1145/2, 1079/5, 975/2, 1079/4, 1091/5, 994/3, 994/8, 991/10, 1224, 972/2, 972/3, 992/15, 1038/17, 1038/1, 1036/7, 1036/4, 1036/6, 1029/3, 1029/6, 1038/8, 1142/7, 1027/1, 1041/1, 1041/2, 1038/4, 1041/3, 1128/2, 540/8, 1210/21, 1148/3, 540/7, 538/5, 524/1, 526/3, 540/10, 540/13, 540/16, 546/4, 550/24, 556/1, 557/3, 557/4, 955, 519/1, 514/12, 1211, 520/2, 526/2, 530/11, 530/10, 530/1, 474/2, 538/4, 851/6, 853,  986/1, 855, 543/31, 526/1, 524/2, 1135, 906/6, 1114/6, 1136/2, 1083/4, 1094/4, 1084/1, 1077/8, 1094/9, 1089/3, 1074/25, 1074/20, 1091/3, 1077/10, 1077/11, 1083/7, 1083/5, 1138, 1084/2, 1095/6, 1095/5, 1085/5, 1094/10, 1091/6, 1091/4, 1089/4, 923, 1083/6, 1095/4, 906/9, 1214, 1085/4, 1085/3, 1089/2, 934, 939/2, 1111/1, 540/6, 543/30, 543/19, 546/9, 546/8, 546/6,   588/5, 588/1, 546/7, 546/3, 1161/4, 546/2, 556/2, 544/3, 546/5, 544/4, 587/2, 587/3, 558/8, 558/12, 517/2, 515/5, 515/4, 514/11, 519/2, 541/2, 468/1, 975/1, 957/3, 978/1, 978/2, 981, 956, 1160/1, 979/3, 979/6, 951/3, 856/10, 856/12, 856/8, 857/1, 857/2, 858/9, 861/1, 863/3, 984, 983, 856/13, 856/11, 980/1, 856/9, 982, 1110/2, 906/15, 906/13, 906/12, 907/14, 914/2, 917/2, 919/2, 1219/1, 963/1, 962, 960, 961, 959, 1108/4, 1108/3, 1108/2, 906/10, 906/11, 965/7, 931/2, 957/1, 953, 954/2, 947/1, 939/1, 1213, 952, 530/12, 530/2, 530/9, 863/1, 861/3, 862, 863/4, 1116/6, 906/4, 906/5, 968/2, 1094/8, 1093/2, 1108/1, 922, 926/1, 927/1, 1096/1, 907/18, 968/1, 967/1, 1094/7, 1093/1, 1145/1, 1092, 967/2, 976, 977, 964/2, 958, 954/1, 933/2, 851/23, 958, 857/1, 975/1, 541/2, 546/2, 543/30, vsa k. o. 1485 - Gotna vas.

(3) Območje urejanja na zahodni strani poteka med soseskama Regrške Košenice in Šmihel ter se dotika območja, kjer velja Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12, 70/17). Trasa se nato nadaljuje proti vzhodu. Severovzhodno od Regrških Košenic se v krožnem križišču K1 od nje odcepita navezava proti severu za Šmihel oziroma ulico K Roku in navezava proti jugu za Regrške Košenice z manjšim odcepom proti soseski K Roku. Glavna trasa se nato nadaljuje proti jugovzhodu. Od nje se v krožnem križišču K2 proti severu odcepi navezava za Regrčo vas in v nadaljevanju vse do Vidmarjeve ulice. Od te navezave se severno od krožnega križišča K2 odcepi krajša navezava, ki poteka vse do pokritega vkopa na jugovzhodu. V območje urejanja je poleg pokritega vkopa na tem delu vključena tudi cesta, ki poteka nad pokritim vkopom. Trasa južne zbirne ceste nato poteka v smeri proti jugovzhodu vse do krožnega križišča K3. Tu se območje urejanja poveča proti severovzhodu z navezavo do Knezove ulice. Glavna trasa se od krožnega križišča K3 nato nadaljuje v smeri proti Pogancem, kjer se v območje urejanja vključi del Belokranjske ceste, ki je predviden za rekonstrukcijo ter del odcepa v območje EUP NRV_07_OPPN, kjer velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poganci (Uradni listu RS, št. 78/08). Pred krožnim križiščem K4 na Pogancih je v območje urejanja vključena tudi navezava na cesto, ki vodi do romskega naselja Poganški vrh (priključek Poganške ulice).

(4) Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 3 – DKN s prikazom območja urejanja.

(5) V primeru odstopanj od navedenih parcelnih številk v tem členu ali kasnejših sprememb parcelnih številk se upošteva grafičen prikaz ureditev in tangiranih parcel.

8. člen

(posegi izven območja urejanja)

(1) Zaradi gradnje novih cestnih povezav, izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajeno javno dobro, so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za gradnjo:

-    trase vodovoda (OPPN Poganci in Jedinščica – parc. št. 546/10, 1161/4, 1128/2, 543/2, 543/1, 456/6, 456/17, 456/16, 449/26, 454/4, Knezova ulica - 1148/3, 514/10, 514/11, 514/12, K Roku – jug – 986/5, 987/5, Regrča vas (pri pokritem vkopu) - 538/8, 1210/21, Regrča vas – 1214, Vidmarjeva/Finžgarjeva ulica – 1214, 1108/4, K Roku – sever - 1138, Regrške Košenice - 1233/24, 1233/25, 1143/3, 1050/11, 1050/15, 1041/1, 1041/2, 1142/7, 1142/5, 1027/1, 1038/8, 1038/17, vse k. o. 1485 - Gotna vas in 1361, k. o. 1484 - Šmihel pri Novem mestu);

-    trase kanalizacije padavinskih voda (Vidmarjeva ulica – parc. št. 1135, k. o. 1485 - Gotna vas);

-    odvodnjavanja padavinskih voda s cest s ponikanjem (Regrške Košenice - parc. št. 1079/4 in Knezova ulica – 468/1, 474/2, 514/17, 514/18, vse k. o. 1485 - Gotna vas);

-    izpusta padavinske kanalizacije v potok Težka voda – parc. št. 1221/15, 556/1, 544/3, vse k. o. 1485 - Gotna vas);

-    trase kanalizacije odpadnih voda (K Roku – parc. št. 851/23 in Poganci – parc. št. 1161/4, obe k. o. 1485 - Gotna vas);

-    trase kanalizacije odpadnih voda – mešan kanal (Regrške Košenice – parc. št. 1078/1 in Regrške Košenice – 1142/5, 1042/5, 1035/4, 1035/3, 1041/1, 1041/2, 1142/7, vse k. o. 1485 - Gotna vas);

-    srednjenapetostnega elektroenergetskega voda (Poganci – 587/3, 546/4, OPPN Poganci – 543/28, 543/30, 543/1, 1128/2, 1161/4 in Vidmarjeva ulica – 1102, vse k. o. 1485 - Gotna vas);

-    nizkonapetostnega elektroenergetskega voda (Regrča vas (pri pokritem vkopu) – parc. št. 1210/21, 851/6, obe k. o. 1485 - Gotna vas);

-    elektronske komunikacije (različni upravljavci) – K Roku – sever – parc. št. 1138, 1095/4, K Roku – jug – 992/15, 1224, Vidmarjeva/Finžgarjeva ulica – 1214, 1102, 1107/4, Regrča vas (pri pokritem vkopu) – 1210/21, Knezova ulica – 468/1, 468/2, 466/10, 466/5, 474/2 in OPPN Poganci – 546/10, 1161/4, vse k. o. 1485 - Gotna vas).

(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 11 - Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, detajlno pa se prikažejo v fazi projektiranja.

9. člen

(ureditvene enote in podenote)

Območje urejanja je razdeljeno na naslednje UE:

• UE A - območje prometnih površin:
• UE A1 – Južna zbirna cesta;
• UE A2 – Belokranjska cesta;
• UE A3 – Navezava K Roku;
• UE A4 – Navezava Regrča vas – Vidmarjeva ulica;
• UE A5 – Navezava Regrča vas;
• UE A6 – Cesta Knezova ulica.

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji

10. člen

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.

(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet/ustrezen prometni režim in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. Zagotovljen mora biti stalen dostop urgentnim vozilom.

(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.

(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča, ceste in poti znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.

(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin

11. člen

(vrste gradenj in vrste objektov)

(1) V območju urejanja so dopustne izvedbe vseh vrst del za gradnjo objekta po predpisih o graditvi objektov ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.

(2) Za gradnje in druga dela iz prvega odstavka tega člena, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenih na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje ali drugo ustrezno listino, ki jo izda organ, pristojen za izdajo soglasja.

(3) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na celotnem območju urejanja, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.

(4) V območju urejanja je v skladu s predpisi o razvrščanju objektov dopustno graditi naslednje objekte:

• Stavbe:

12745 - Stavbe za funkcionalno dopolnitev (od tega nadstrešnice na avtobusnimi postajališči in ekološkimi otoki)

• Gradbeni inženirski objekti:

211      - Ceste (razen AC in HC)

21423 - Pokriti vkopi in galerije

21520 - Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti

222      - Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja

24205 - Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev

24208 - Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje

(5) V območju urejanja so poleg objektov iz prejšnjega ostavka dopustni tudi:

• objekti, ki jih je ob upoštevanju tehničnih smernic za razvrščanje objektov mogoče razvrstiti  med objekte, ki so smiselno skladni z namenom načrtovanih prostorskih ureditev s tem odlokom,
• objekti potrebni za izvedbo ureditev na stičnih zemljiščih med cestiščem in mejo OPPN ob južni zbirni cesti in drugih prometnicah znotraj območja urejanja, v smislu prilagoditve zunanjih ureditev in gradnje GJI s priključki do roba cestišča, ki bodo načrtovane z novimi OPPN v EUP NRV_08_OPPN.

(6) Dopustna je še:

-    rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela;

-    dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (nasipavanje do ustrezne kote terena, oblikovanje brežin ipd.);

-    dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;

-    nezahtevni objekti, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, vendar le za potrebe v času gradnje.

12. člen

(vrste dejavnosti)

Območje urejanja je na območju UE A namenjeno urejanju prometnih površin, spremljajočih zelenih površin ter površin za pešce in kolesarje.

2.3 pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

13. člen

Pogoji urejanja prometne infrastrukture v UE A so podrobneje podani v 19. in 20. členu odloka.

14. člen

(javne površine)

(1) Javne površine na območju urejanja obsegajo območje UE A, ki predstavlja prometno omrežje s pripadajočo GJI.

(2) Pri izbiri urbane opreme za urejanje javnih površin se upošteva Katalog urbane opreme za urejanje javnega prostora MONM.

(3) Gradnja cest in vseh ostalih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih ureditev na javnih površinah, določenih s tem odlokom, je v javnem interesu. V javnem interesu so tudi vsi začasni posegi na zemljišča, ki bodo potrebni za izgradnjo javnih površin v času gradnje.

(4) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

2.4 Parcelacija in gradbene parcele

15. člen

(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi zakoličbe je prikazan na grafičnem načrtu 7 - Načrt parcelacije.

(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 44. člena odloka.

16. člen

(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)

(1) Znotraj območja urejanja so površine razdeljene na več gradbenih parcel.

(2) Za premostitev višinskih razlik se oblikujejo brežine, terase, klančine, stopnice in oporni / podporni zidovi. Urejanje z brežinami ima prednost pred gradnjo zidov.

(3) Ostali prostorsko izvedbeni pogoj glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki ji ta OPPN ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN. Upošteva pa se tudi predpise o univerzalni graditvi in uporabi objektov.

17. člen

(odstranitev obstoječih objektov)

Zaradi novih gradenj in ureditev se odstrani naslednje stavbe:

• neevidentirana kmetijska stavba na parc. št. 851/6, k. o. 1485 - Gotna vas;
• stavba za spravilo pridelka št. 1837 na parc. št. 530/10, 530/11, obe k. o. 1485 - Gotna vas;
• pomožni kmetijski del stavbe št. 1795 na parc. št. 530/9, 530/12, 1210/21, vse k. o. 1485 - Gotna vas, kar je razvidno iz grafičnega načrta 4 – Geodetski načrt s prikazom območja urejanja.

3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI IN GRAJENO JAVNO DOBRO

18. člen

(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)

(1) Gradnja GJI je dopustna v vseh ureditvenih enotah.

(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.

(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja in mnenja.

(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.

(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.

(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest, v območju državne ceste pa izključno v podzemni izvedbi.

(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.

3.1 Prometna infrastruktura

19. člen

(pogoji pri posegih v prometno omrežje)

(1) Predvidena je gradnja južne zbirne ceste med Šmihelsko cesto oziroma zahodno obvoznico in Belokranjsko cesto, to je med območjema Regrških Košenic in Pogancev, in sicer s priključnimi cestami za soseske Regrške Košenice, K Roku, Šmihel, Regrča vas in Jedinščica. Projektna hitrost znaša Vproj = 50 km/h. Na južno zbirno cesto se pri Pogancih naveže tudi obstoječa lokalna cesta (Poganška ulica), ki vodi do romskega naselja. Na glavni trasi so predvidena obojestranska avtobusna postajališča in tri večja krožna križišča ter dodatno četrto na Belokranjski cesti pri Pogancih, na cesti za Regrčo vas pa še dodatni dve manjši. Na novih cestah se uredijo tudi površine za pešce in kolesarje, na nekaterih pomembnejših cestah pa tudi obcestni zeleni pasovi. V sklopu ureditve južne zbirne ceste je predviden tudi pokriti vkop, protihrupne zaščitne ograje, cestna razsvetljava ter zaščita in prestavitev obstoječe GJI.

(2) Južna zbirna cesta je predvidena kot novogradnja z navezavami na lokalno cestno omrežje, ki se ali rekonstruira ali zgradi na novo. Pri Pogancih pa je navezava na Belokranjsko cesto, skupaj s krožnim križiščem, predvidena kot rekonstrukcija državne ceste G2-105/0256 Novo mesto (Revoz)-Metlika.

(3) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste. Če to ni mogoče, je potrebno za gradbiščne priključke pridobiti ustrezno dokumentacijo in soglasja upravljavcev.

(4) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah prometnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse ceste ter površine za pešce in kolesarje, kakor tudi avtobusna postajališča so predvideni z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni ter urejenim odvodnjavanjem tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.

(5) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa lahko tudi v drugih izvedbah.

(6) Vse prometne površine so predvidene z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane osebe ter se opremijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.

(7) Na območju prehoda za pešce je potrebno zagotoviti horizontalno in vertikalno preglednost ter urediti cestno razsvetljavo tako, da bo prehod za pešce ustrezno osvetljen. Zagotovljene morajo biti čakalne površine ob prehodu, ki morajo biti povezane s pločnikom. Potrebno je urediti klančine. Obstoječo ter predvideno prometno signalizacijo in prometno opremo se predvidi tako, da ne bo ovirala pešcev ter bo pravočasno in dobro vidna.

(8) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja ceste. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic ustrezne višine. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dopustna.

(9) Vsi karakteristični prečni prerezi cest na območju urejanja imajo s tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja, če gre za optimizacijo prometnega omrežja ali uskladitev navezav na obstoječe in načrtovane prometnice upoštevajoč dopustna odstopanja njihovih prostorskih aktov.

(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva še veljavne tehnične in ostale predpise ter standarde s področja gradnje, urejanja, uporabe, preglednosti, varnosti, stabilnosti, nosilnosti in vzdrževanja prometnega omrežja.

(11) Na projektno dokumentacijo ter za izvajanje del v območju državne ali občinske ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje ter soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavcev.

20. člen

(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)

UE A1

(1) Trasa južne zbirne ceste je predvidena kot novogradnja v dolžini 1595 m, in sicer na poteku med območjema Regrških Košenic in Poganci. Na zahodni strani je predvidena navezava na zahodno obvoznico, ki se načrtuje z DPN, na vzhodu pa na Belokranjsko cesto. Trasa južne zbirne ceste v nadaljevanju poteka proti jugovzhodu. Na tej trasi je predvideno oblikovanje treh štirikrakih krožnih križišč, in sicer K1, K2 in K3. Od krožnega križišča K1 se proti severu odcepi navezava K Roku – sever, proti jugu pa navezava K Roku – jug. Od krožnega križišča K2 se proti severu odcepi navezava Regrča vas . Vidmarjeva ulica, medtem ko je četrti krak le nakazan v smeri proti jugu oziroma območju K Roku. V krožnem križišču K3 severni krak predstavlja navezavo s Knezovo ulico, krak proti jugu pa je samo nakazan. Južno od krožnega križišča K3 je ob meji z OPPN Poganci predvidena gradnja daljšega podpornega zidu v kombinaciji z brežino v dolžini okrog 85 m in višine do 1,5 m. Na trasi so predvidene obojestranske površine za pešce in kolesarje ter dodatno še obojestranski zeleni pasovi.

Krožna križišča so predvidena s premerom Dzun = 38 m, Dotoka = 22 m, dvometrskim povoznim delom sredinskega otoka in širino voznega pasu v krogu 6,0 m. Med uvozi in izvozi so ustrezno oblikovani ločilni otoki, ki ločujejo uvozni in izvozni prometni tok. Priključki v krožno križišče se oblikujejo kot enopasni. Projektna hitrost za območje krožnega križišča je Vproj = 40 km/h.

KPP južne zbirne ceste

(2) Na trasi južne zbirne ceste je med krožnima križiščema K2 in K3 predviden pokrit vkop v dolžini 40 m, nad njim pa cesta z navezavo na javno pot JP 799191 Regrča vas – K Roku. Južno od pokritega vkopa se nahaja obstoječe parkirišče pri stavbi Krajevne skupnosti Regrča vas, ki se lahko ohrani in ureja.

KPP ceste Regrča vas nad pokritim vkopom

(3) Pokriti vkop je projektiran kot kratki enocevni predor, širina vozišča pa je enaka kot na odprti trasi, vključno z obojestranskimi površinami za pešce in kolesarje.

KPP za pokriti vkop

UE A2

(4) Predvidena je novogradnja krožnega križišča K4 na območju Poganci. Jugozahodni krak krožnega križišča se priključuje na traso južne zbirne ceste, severozahodni krak predstavlja priključek za poslovno cono Poganci v dolžini 61 m, ki se ureja z OPPN Poganci, oba kraka na vzhodni strani pa predstavljata rekonstrukcijo Belokranjske ceste - glavne ceste G2-105/0256 (Novo mesto-Metlika) v dolžini 402 m. Na Belokranjski cesti in na priključku za OPPN Poganci je predvidena enostranska mešana površina za pešce in kolesarje.

Krožno križišče K4 je predvideno kot štirikrako krožno križišče t.i. »krožno križišče s pritisnjenimi pasovi za desno zavijanje« ob Belokranjski cesti. Osnovno krožno križišče je projektirano z Dzun = 44 m, Dotoka = 33 m, voznim pasom v krogu širine 6,0 m in povoznim delom sredinskega otoka širine 2,0 m, medtem ko je premer celotnega krožnega križišča z upoštevanjem pritisnjenih desnih pasov Dzun = 56 m. Dodani so pasovi širine 3,5 m, med pasovi pa so ustrezno oblikovani otoki.

KPP Belokranjske ceste

KPP ceste za poslovno cono Poganci - OPPN Poganci

UE A3

(5) Navezava k Roku poteka na severu med ulico K Roku in na jugu med ulicama K Roku in Košenice. Razdeljena je na krak severno od krožnega križišča K1 v dolžini 245 m in na krak v skupni dolžini 235 m južno od krožnega križišča K1. Slednji predstavlja 159 m dolgo povezavo do naselja Regrške Košenice, s 76 m dolgim odcepom proti naselju K Roku. Cesta se bo izvajala kot rekonstrukcija po trasi obstoječe ceste. Na severu in na jugu je predvidena navezava na zbirno mestno cesto LZ 299031 Vorančeva ulica - Košenice – K Roku, na jugu pa še na javno pot JP 799191 Regrča vas – K Roku. Ob cesti se uredijo obojestranske površine za pešce in kolesarje, proti severu pa dodatno še zeleni pas.

KPP Navezava k Roku – sever (v UE A3-1)

KPP Navezava k Roku – jug (v UE A3-2)

UE A4

(6) Navezava Regrča vas – Vidmarjeva je na poteku med krožnim križiščem K2 na trasi južne zbirne ceste in navezavo na ulico Regrča vas oziroma javno pot JP 799192 Regrča vas – Finžgarjeva ulica predvideno kot novogradnja v dolžini 218 m ter kot rekonstrukcija v nadaljevanju v dolžini 348 m z navezavo na Vidmarjevo in Finžgarjevo ulico oziroma javno pot JP 799101 Vidmarjeva ulica 29 in javno pot JP 799103 Finžgarjeva ulica – Vidmarjeva ulica. Vzdolž slednje se ob kozolcu, na zemljišču s parc. št. 955, k. o. 1485 - Gotna vas, višinska razlika premosti s krajšim podpornim zidom dolžine okrog 2,5 m in višine do 1 m.

Na novem delu navezave so predvidene obojestranske peš in kolesarske površine ter zeleni pas. Na rekonstruiranem delu pa so predvidene obojestranske površine za pešce, razen na skrajnem severnem delu, ki se navezuje na Vidmarjevo ulico, kjer je površina za pešce le enostranska.

KPP Navezava Regrča vas – Vidmarjeva ulica (novogradnja v UE A4-1)

KPP Navezava Regrča vas – Vidmarjeva ulica (rekonstrukcija v UE A4-2)

UE A5

(7) Navezava Regrča vas v dolžini 205 m predstavlja novogradnjo na odseku med območjem pokritega vkopa na trasi južne zbirne ceste in navezavo novogradnje Regrča vas – Vidmarjeva. Cesta se opremi z obojestranskimi površinami za pešce.

KPP Navezava Regrča vas

UE A6

(8) Navezava Knezova ulica v dolžini 169 m, se bo izvajala kot novogradnja, in sicer na odseku med krožnim križiščem K3 na trasi južne zbirne ceste do križišča s Knezovo ulico, kjer se naveže na javno pot JP 799208 Knezova ulica – povezava mimo HŠ 66. Ob cesti so predvidene obojestranske površine za kolesarje in pešce.

KPP Navezava Knezova ulica (UE A6)

Avtobusna postajališča

(9) Predvidena je gradnja parov avtobusnih postajališč ob krožnih križiščih K1, K2 in K3, in sicer za smer Šmihelska cesta in za smer Belokranjska cesta ter avtobusno postajališče nad pokritim vkopom za smer Regrča vas. Projektirana so za uvozno hitrost 30 km/h.

3.2 Energetska infrastruktura

21. člen

(električno omrežje)

(1) Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno električno omrežje na območju urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno prestavi, rekonstruira in po potrebi dogradi. Prilagoditev tras srednjenapetostnih vodov novim ureditvam je predvidena na zahodnem delu trase južne zbirne ceste pri Regrških Košenicah, na severnem delu navezave K Roku – sever, na odseku med TP Vidmarjeva in Vidmarjevo ulico, na Belokranjski cesti severno in južno od krožnega križišča K4 ter na odcepu za romsko naselje, od koder je predvidena tudi nova trasa za potrebe napajanja OPPN Poganci. Na mestih tangenc obstoječih vodov in naprav z novimi prometnimi površinami, se predvidi ustrezno zaščito / prilagoditev nivoja obstoječih oziroma nadomestne vode v novi elektrokabelski kanalizaciji, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev s tem posegom ne sme poslabšati.

(2) Nova elektrokabelska kanalizacija se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji, pod povoznimi površinami pa se dodatno mehansko ojača z zaščitnimi cevmi. Priključno-merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta na parcelni meji.

(3) Pri gradnji ceste v 110 kV koridorju se upošteva naslednje pogoje:

-    pri delu z gradbenimi stroji, razvozu in nasipanju materiala, utrjevanju pod daljnovodom se zagotovi, da se spodnjim vodnikom ne približa na razdaljo, ki je manjša od 3 m. Če obstaja nevarnost, da se vodnikom približa na manjšo razdaljo, se lahko dogovori za varnostni izklop ter izvede strokovni nadzor s strani Elektro Ljubljana d.d.;

-    upošteva se varnostne višine končne izvedbe nove ceste iz standarda SIST EN 50341;

-    svetilke cestne razsvetljave morajo biti odmaknjene od osi daljnovodov min. 7 m. Kovinska konstrukcija svetilk se ozemlji skladno s predpisi;

-    v primeru zasaditve okrasnih dreves ali grmičevja v daljnovodnem koridorju višina ne sme presegati 4 m.

(4) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva omejitve v varovalnih pasovih elektroenergetskih omrežij, veljavni varnostni in tehnični predpisi/standarde s področja energetike, varstva pri delu pred nevarnostjo električnega toka, pogojev in omejitev gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, kakor tudi predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, pri uporabi delovne opreme ter glede elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.

22. člen

(razsvetljava javnih površin)

(1) Obstoječe omrežje razsvetljave javnih površin se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ter dogradi z novo razsvetljavo s svetilkami, po potrebi pa se ustrezno prestavijo ali nadomestijo tudi že obstoječe cestne svetilke. Razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.

(2) Na tangencah z obstoječo cestno razsvetljavo se izvedejo ustrezne navezave, svetilke (kandelabri) pa ustrezno prestavijo na nove lokacije (predvidoma le v južnem delu navezave K Roku – jug v smeri proti Regrškim Košenicam, zaradi prestavitve pešpoti na odseku med ulico K Roku in Regrškimi Košenicami ter na skrajnem severnem delu navezave novogradnje Regrča vas – Vidmarjeva ulica.

(3) Razsvetljava ob trasi južne zbirne ceste ter območjem krožnega križišča K4 je predvidena obojestransko, sicer pa enostransko. Predvidene svetilke ob peščevih in kolesarskih površinah so višine 5 m na razdalji od 30-50 m, svetilke v križiščih pa morajo zagotavljati ustrezno osvetljenost celotnega križišča, zato so višine do 8 m. Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se natančneje določi v projektni dokumentaciji ob upoštevanju svetlobno tehničnih karakteristik obravnavanih prometnih površin ter v skladu z določbami predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

23. člen

(plinovodno omrežje)

Prenosno plinovodno omrežje

(1) Območje urejanja ne sega v varovalni pas obstoječih ali predvidenih prenosnih plinovodov.

Distribucijsko plinovodno omrežje

(2) Obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi ter zavaruje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov ter ostalimi predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Prestavitvena dela, zaradi katerih bo motena oziroma prekinjena dobava plina, se izvajajo v času izven ogrevalne sezone, terminsko v času najmanjšega dnevnega odjema zemeljskega plina in terminsko v soglasju z upravljavcem distribucijskega plinovodnega omrežja.

3.3 Komunikacijska infrastruktura

24. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi/posodobi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Točke navezav določi posamezni upravljavec omrežja.

(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.

(3) Upoštevajo se predpisi o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (npr. jaškov).

3.4 Okoljska infrastruktura

25. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obstoječe vodovodno omrežje se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira in deloma dogradi, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Predvidena je rekonstrukcija obstoječega vodovoda Dolnja Težka Voda - Sv. Rok – Šmihel, ki je na odseku med Regrškimi Košenicami in Jedinščico v pretežnem delu umeščen v koridor južne zbirne ceste. Z njega so v ostalih prometnih koridorjih predvideni odcepi do sosednjih območij pozidave, in sicer K Roku, Regrča vas, Poganci in Poganški vrh, predvidena pa je tudi novogradnja vodovoda na Knezovi ulici.

(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).

(3) Sočasno z rekonstrukcijo in gradnjo vodovodnega omrežja se ustrezno dogradi tudi hidrantno omrežje, kar se podrobneje prikaže v projektni dokumentaciji.

(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.

(5) Končno situacijo rekonstrukcije obstoječega javnega vodovodnega omrežja (OJVO) ter končno situacijo predvidenega novega javnega vodovodnega omrežja (PJVO) mora projektant uskladiti z upravljavcem javnega vodovodnega omrežja (JVO) v nadaljnjih fazah projektiranja.

26. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje na območju urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi s kanalizacijo za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam.

(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.

(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.

Odpadne komunalne vode

(4) Komunalne odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Posegi na kanalizacijskem sistemu odpadnih voda (prestavitve, novogradnje) so predvideni na območju med Regrškimi Košenicami do Regrče vasi, in sicer za mešan sistem in sistem odpadnih (fekalnih) voda ter na Pogancih. Na območju slednjega se predvidena kanalizacija (fekalni vod) naveže na predvideno kanalizacijo odpadnih voda za ureditev prometne in komunalno - energetske infrastrukture za OPPN Poganci.

Odpadne padavinske vode

(5) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (npr. s ponikanjem in z zadrževanjem padavinskih voda pred priključevanjem na (javni/cestni) kanalizacijski sistem ter iztokom v naravni odvodnik) ter tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino. Odvajanje padavinskih voda s cest ni dopustno v obstoječo mešano kanalizacijo in kanalizacijo odpadnih komunalnih voda. Dodatne obremenitve s padavinskimi vodami ne smejo poslabšati hidravličnih razmer v kanalizacijskem sistemu ter vodnega režima oziroma ne smejo vplivati na povečanje poplavne ogroženosti dolvodnega odseka. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(6) Gradnja nove kanalizacije padavinskih voda je predvidena na območju Regrče vasi. Trasa na Vidmarjevi ulici se v križišču z ulico Ob Težki vodi naveže na predvideno kanalizacijo padavinskih voda za ureditev ulice ob Težki vodi - LZ 299021. Gradnja kanalizacije padavinskih voda s cest (drenaža) pa je predvidena vzdolž cest. Odvodnjavanje območja urejanja je predvideno na naslednji način:

• Lastne padavinske vode s cestišča se vodijo ločeno od tujih voda. Izjeme so dopustne le v primerih, ko odvodnja z ločevanjem na tuje in lastne vode tehnično ni mogoča ali ko bi zaradi tega nastali nesprejemljivo visoki stroški;
• Odvodnjavanje padavinskih voda z južne zbirne ceste se predvidi v čim večji meri razpršeno v območje zelenice ob cesti, ki je oblikovana kot večja travnata mulda - jarek in drenažni kanal, kjer se bo padavinska voda zadrževala, v nadaljevanju pa odvedla do najbližjih ponikovalnih polj oziroma na zahodni strani preko lovilca olj v potok Težka voda.
• Padavinska voda z vozišča navezovalnih cest se zbira ponekod, kjer so predvidene zelenice v večji travnati muldi - jarku in drenažnem kanalu z izpustom v ponikovalno zbiralne jaške, kjer pa ni zelenice, se voda zbira ob robnikih in odvaja v cestne požiralnike - peskolove. Zveze požiralnikov se v čim večji meri priključujejo neposredno na kanalizacijske jaške. Zbrana voda se nadalje odvodnjava po drenažno kanalizacijskih ceveh in po kanalih za odvod padavinske vode, ki so situirani tako, da jaški v čim manjši meri tangirajo vozišče ter so lahko dostopni. V nadaljevanju se padavinska voda odvede do ponikovalnih polj oziroma ponikovalno zadrževalnih jaškov.
• Dreniranje planuma spodnjega ustroja: Na predelih vkopane trase se odvodnjavanje izvaja z vzdolžnimi drenažami, ki morajo biti tako globoke, da bo omogočeno odvodnjavanje posteljice, oziroma njene ojačitve pri plitvih vkopih. Predvidena globina drenaže pod posteljico je minimalno 20 cm. Odvodnjavanje z vzdolžnih drenaž se izvaja gravitacijsko z vzdolžnim nagibom le-te proti naslednjemu primernemu odvodniku (jarek, kanaleta, prepusti, vodotoki…).
• Odvodnjavanje zaledne vode:
• Ob nasipih so na pobočni strani in v depresijskih ter ravnih predelih obojestransko vkopani manjši zemeljski jarki, katerih globine so prilagojene možnosti iztoka v bližnja ponikovalna polja. Ob vkopih se predvidijo mulde oziroma manjši zemeljski jarki, katerih globine se prilagodijo možnosti iztoka v bližnja ponikovalna polja.
• Vse površine planiranih tal pod nasipi, planumi nasipov do tamponskega sloja drobljenca so oblikovane s padcem proti jarkom v nagibu vsaj 4 %. Za večjo stabilnost in drenažno sposobnost se nasipe izvaja s 50 cm spodnjo plastjo kamnitega materiala (posteljica) na planumu temeljnih tal. Vse površine planiranih tal v območju vkopov pod nasipi, planumi nasipov do tamponskega sloja drobljenca so oblikovane s padcem proti vzdolžni drenaži v nagibu vsaj 4 %.
• Kjer bo v prihodnosti pozidava ob južni zbirni cesti, se bo teren spremenil, zato je potrebno na tem mestih predvideti začasne rešitve odvodnjavanja zaledne vode, ki bodo v funkciji do izgradnje objektov z zunanjimi ureditvami.
• Trajne ukrepe odvodnjavanja zaledne vode, kjer južna zbirna cesta meji na zelene površine, gozd in nezazidane površine, se predvidi na območju od začetka obdelave do krožnega križišča K1, od krožnega križišča K2 do P34 in od P38 do konca obdelave na južni strani južne zbirne ceste.
• Začasne ukrepe odvodnjavanja zaledne vode se na območjih s predvideno pozidavo, in sicer na južni strani južne zbirne ceste predvidi od krožnega križišča K1 do krožnega križišča K2, na severni strani pa na območju od krožnega križišča K1 do P23 in od krožnega križišča K2 do P32.
• Izpustna glava kanala za odvod odpadne padavinske vode, ki je predvidena na dveh mestih, se detajlno projektno obdela in ne sme segati v pretočni profil vodotoka. Oblikuje se v naklonu brežine potoka Težka voda z vgrajeno povratno zaklopko tako, da tok vode ne bo turbulenten in ne bo povzročal erozije korita. Brežina struge vodotoka se v območju izpusta ustrezno protierozijsko zaščiti tako, da ob nastopu visokih voda ne bo prišlo do rušenja, spodjedanja brežine ali poglabljanje dna. Za utrditev dna in brežin so predvideni naravni materiali. Brežina potoka okoli novega izpusta in kamnite obloge pa se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem.
• Dimenzioniranje sistema odvodnjavanja se izračuna v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije. V hidravličnem izračunu se upoštevajo prispevne površine za lastne vode (padavinske vode, ki padejo na utrjene površine javne ceste), zaledne vode (padavinske vode, ki padejo na druge površine javne ceste) in tuje vode (padavinske oziroma druge vode, ki nastanejo izven površin javne ceste, pa so v stiku s cestnim svetom oziroma jih trasa javne ceste prečka).

27. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni lokaciji. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.

(3) Odlaganje odpadnega gradbenega materiala ni dopustno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

(4) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredi ustrezno število odjemnih mest in po potrebi prestavi lokacije z obstoječimi zabojniki na ustreznejše lokacije. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta, ki se uredijo ob robu prometnih površin, morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.

(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi z ustreznim tlakom, ogradi z enostavno oblikovano ograjo, lahko pa tudi nadkrije z nadstreškom. V sklopu javnih površin se predvidi tudi namestitev košev za smeti, ki naj bodo enotno oblikovani.

4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

28. člen

(1) V območje urejanja je na severovzhodi strani vključena enota kulturne dediščine, in sicer območje arheološke dediščine Novo mesto - Arheološko najdišče Gotna vas (EŠD 15636).

(2) Na območju arheološkega najdišča je potrebno pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja izvesti predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala in zagotoviti ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(4) Obvezna je pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.

5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

29. člen

(splošni pogoji)

Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dopustne mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.

30. člen

(varstvo pred prekomernim hrupom)

(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dopustnih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(3) Predlog protihrupnih ukrepov obsega:

• osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa na viru s preplastitvijo ceste z ustrezno absorpcijsko obrabno plastjo vozišča, ki delno zmanjša emisijo hrupa ter izvedbo absorpcijske obloge na celotni potezi pokritega vkopa v Regrči vasi;
• izvedbo dveh protihrupnih ograj v skupni dolžini 331 m in višine 2,0 m, in sicer kot obojestransko visoko absorpcijski za izpostavljene stavbe pozidave K Roku (v dolžini 221 m, stacionaža od 0+339 do 0+560 na južni zbirni cesti) ter za stavbo Belokranjska cesta 71 (v dolžini 110 m, stacionaža od 0+360 do 0+471 na Belokranjski cesti);
• izvedbo pasivne protihrupne zaščite varovanih prostorov, ki obsegajo sanacijo zvočne izolirnosti oken varovanih prostorov, za skupno štiri stavbe na naslovih Šmihel 82, Vorančeva ulica 2 in Belokranjska cesta 85;
• rezervacija prostora z razširitvijo bankin za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj na skupno sedmih območjih v dolžini 1242 m, in sicer na stacionažah:
• od 0+560 na južni zbirni cesti do 0+200 na navezavi K Roku – sever,
• od 0+200 na navezavi K Roku – sever do 0+790 na južni zbirni cesti,
• od 0+770 na južni zbirni cesti do 0+880 na južni zbirni cesti,
• od 0+860 na južni zbirni cesti do 0+115 na navezavi Regrča vas – Vidmarjeva ulica,
• od 0+880 na južni zbirni cesti do 0+038 na navezavi Regrča vas – Vidmarjeva ulica,
• od 1+295 na južni zbirni cesti do 0+060 na navezavi Knezova ulica,
• od 1+332 do 1+506 na južni zbirni cesti.

Potrebnost izvedbe naknadnih ukrepov se določi v fazi priprave izvedbene dokumentacije za bodočo stanovanjsko pozidavo.

31. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dopustnih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.

(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:

• prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
• nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.

32. člen

(varstvo pred onesnaženjem voda)

(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda (tudi s cest) se na območju urejanja ustrezno uredi, in sicer v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.

(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem ter po njem na Centralno čistilno napravo v Ločni.

(3) Čiste padavinske vode se, če geološka sestava tal omogoča, ponika.

(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje padavinskih voda s cest ni dopustno v obstoječo mešano kanalizacijo in kanalizacijo odpadnih komunalnih voda.

(5) Onesnažene padavinske vode se pred iztokom v naravni odvodnik ter po terenu očistijo v lovilcih olj.

(6) Oblikovanje izpustne glave kanala za odvod odpadne padavinske vode ne sme poslabšati stanja voda oziroma tangiranega vodotoka.

(7) Upoštevajo se določbe 26. člena glede odvajanja padavinskih voda.

33. člen

(varstvo ribjega habitata, ribjih vrst in drstišč)

(1) Vsak poseg v novomeški ribiški okoliš oziroma v ribolovni revir Težka voda se načrtuje in izvede v skladu s predpisi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah, ohranjanju naravnih habitatov ter divje favne in flore.

(2) Upoštevajo se naslednje usmeritve:

-    Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.

-    V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.

-    Vsa gradbena dela naj se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.

-    Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne lokacije za shranjevanje na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.

-    Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.

-    Odvodnjavanje padavinskih voda s ceste z izlivom neposredno v vodotok na obravnavanem območju zaradi vnosa onesnaževal v vodotok in vodne habitate ter zaradi ogrožanja ribjih populacij ni dopustno. Vse padavinske vode, ki se izlivajo s cestišča, morajo biti prečiščene do te mere, da ne poslabšujejo kvalitete voda in ne vplivajo negativno na ekološko stanje vodotokov. Če to ni mogoče, se jih preusmeri v ponikanje ali v čistilno napravo preko kanalizacijskega omrežja.

-    V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavanem območju že prisotne (npr. potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena zveznost vegetacije; zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.

-    V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.

34. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

35. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Osvetlitev objektov in površin ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.

36. člen

(varstvo krajinskih značilnosti)

(1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena ter uporabi avtohtono vegetacijo.

(2) Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo opornih / podpornih zidov. Zahtevnejši zidovi le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo.

(3) Na območju urejanja je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo kvalitetno zasaditev.

(4) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.

(5) Pri urejanju UE A se upošteva naslednja zasaditev in zatravitev, ki se lahko v fazi projektiranja spremeni ali dopolni, če to pomeni optimizacijo rešitev:

• drevoredno drevo (Acer platanoides – ostrolistni javor, Acer pseudoplatanus – beli javor, Carpinus betulus - beli gaber, Ostrya carpinifolia - črni gaber) – predviden enakomeren ritem drevesnih parov v dvostranskem drevoredu vzdolž glavne trase na odsekih med krožnimi križišči;
• posamezno drevo – soliter s poudarjeno volumsko krošnjo (Quecus robur – hrast dob, Quecus rubra – rdeči hrast, Platanus x acerifolia – javorolista platana), ki deluje kot orientacijska točka za uporabnike prostora;
• drevje v skupini (Acer campestre – maklen, Acer pseudoplatanus - beli javor, Carpinus betulus - beli gaber, Fraxinus ornus - mali jesen) – gruče manjših dreves so predvidene v nasipnih in vkopnih brežinah tako, da vidno skrajšujejo presek brežine;
• grmovnice (Cornus mas - navadni dren, Cornus sanguinea - rdeči dren, Corylus avellana - navadna leska, Frangula alnus - navadna krhlika, Ligustrum vulgare – kalina, Potentilla fruticosa – petprstnik, Spiraea x bumalda – medvejka, Viburnum lantana – dobrovita) – skupine grmovnic so praviloma predvidene v spodnjem ali zgornjem pasu brežine z ustreznim odmikom od bankine, v območju križišč pa cvetoče grmovnice nakazujejo parkovni značaj obcestnega prostora;
• V osrednjih otokih krožnih križišč K1, K2, K3 in K4 je predvidena zasaditev posameznih, manjših dreves z oblikovano krošnjo v oseh cest ali v vencu. Nizke posamezne grmovnice so sajene v parterju, zunanji pas otoka pa se zaradi boljše preglednosti zatravi. Upošteva se min. 3,00 m odmik od notranjega roba vozišča oziroma robnika;
• Pri pokritem vkopu je predvidena delna zasaditev čela brežin nad portaloma in zasaditev robnih pasov v prehodu na uravnano »streho«;
• Na odseku, kjer se trasa navezovalne ceste na Knezovo ulico približa gozdnemu sestoju se vzpostavi nov gozdni rob, in sicer s premišljenim izsekom odraslega drevja tako, da se čim bolj ohranita grmovni in zeliščni vegetacijski sloj. Posek naj poteka pod stalnim nadzorom gozdarske službe;
• V usekih je predvidena zasaditev skupin grmovnic in nižjega drevja v pasu pod gornjim ali na gornjem robu brežine. Del brežin se v pasu 4,00 m od roba bankine le zatravi zaradi boljše preglednosti in širšega prostega profila ceste;
• V nasipnih brežinah je zasaditev praviloma nastavljena na spodnji rob – bazo nasipnega stožca, konča pa se v 4,00 m pasu pod gornjim robom z namenom, da se omogoči strojna košnja z vozišča ali pločnika oziroma kolesarske steze;
• Pri saditvi se upošteva ustrezen čas sajenja in sadilna mesta ter medsebojne razdalje med drevjem in grmovnicami, pa tudi odmiki od bankin, podzemnih infrastrukturnih vodov in drugih cestnih objektov.

37. člen

(varstvo kmetijskih površin in tal)

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.

(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine, da se zagotovi najmanjše možno poseganje na kmetijske površine tako, da bo kmetijska dejavnost čim manj motena ter ob upoštevanju predpisov, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih zemljišč. Prav tako se med gradnjo in po njej zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.

(3) Začasne prometne in gradbene površine se ne urejajo na kmetijskih površinah z dobrim pridelovalnim potencialom, ampak se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne lokacije za shranjevanje izkopane zemljine se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem izkopane zemljine. V projektni dokumentaciji se prikaže oziroma opiše mesta hranjenja izkopane zemljine in drugega gradbenega materiala.

(4) Izkopane plasti tal se shranjuje ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopane zemljine na teren, še posebej na kmetijska zemljišča, ter zasipavanje struge in poplavnega prostora vodotokov ni dopustno, kakor tudi ne nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.).

(5) Če bodo kmetovalci v času gradnje cest in spremljajočih ureditev predvidenih s tem OPPN zaradi motenj v kmetijski proizvodnji, ki bodo posledica izvedbe del v času gradnje, utrpeli ekonomsko izgubo, so le-ti upravičeni do odškodnine.

38. člen

(varstvo gozda)

(1) Omogoči se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja.

(2) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren se v delu, kjer ostaja gozd, vzpostavi v prvotno stanje. Poseg se izvede tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.

(3) Pri sečnji gozdnega drevja se upošteva:

-    Drevje, predvideno za posek, se označi. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj in označitvi meje urejanja na terenu.

-    Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe, ki se izda po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

-    Štorov in izkopane zemljine, ki se pojavijo pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene lokacije za začasno shranjevanje.

-    Upošteva se določbe veljavnih predpisov glede gozdov, varstva pred požarom v naravnem okolju, izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter glede gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo.

39. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na vzhodni strani območja urejanja je evidentirana naravna vrednota potok Težka voda kot desni pritok reke Krke z močnim krškim izvirom pri Stopičah (naravna vrednota državnega pomena (hidrološka, ekosistemska), evid. št. 8162). Zaradi gradnje izpusta padavinskih voda je predviden poseg v brežino potoka, ki se izvede po določilih tega OPPN.

(2) Upošteva se še naslednje usmeritve:

-    relief naravne vrednote (strme poraščene travne brežine) se znotraj območja urejanja ne spreminja, območje se ne utrjuje ali nasipava;

-    vzhodna meja območja urejanja, ki poteka po brežini potoka Težka voda, se ne utrjuje s kamnometom ali betonskim opornim zidom;

-    ob izvedbi odvoda padavinskih voda s cestišča v vodotok (cev, kanaleta,…) se ohranja čim več zarasti na brežini potoka Težka voda. Koridor za izvedbo naj bo čim ožji. Morebitno izpustno glavo se umesti na koto najnižjih letnih vod potoka Težka voda;

-    na brežini znotraj naravne vrednote se ohranja primarna vegetacija;

-    ob gradbenih delih na Belokranjski cesti, se na brežino proti potoku Težka voda namesti varovalne opaže, da bo preprečeno plazenje gradbenega materiala po brežini in v strugo vodotoka;

-    po posegu se morebitne poškodovane brežine znotraj naravne vrednote počisti odpadkov (gradbenega in odpadnega gradbenega materiala), utrdi in zatravi.

6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

40. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico ali plazljivo. Površinskih voda v območju urejanja ni, vzhodno od območja urejanja pa se nahaja potok Težka voda.

(2) Na področju hidrologije je območje urejanja označeno kot erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi. Upoštevajo se določbe 26. člena glede odvajanja padavinskih voda in geološko geomehanske značilnosti terena, in sicer na naslednji način:

• Trajne vkopne brežine v kamniti hribini iz apnenca in dolomita se oblikujejo v naklonu 2:3. Tako oblikovane brežine se lahko humusira in zatravi.

Pri izvedbi vkopnih brežin višine nad 7 metrov se, zaradi omilitve delovanja erozije ob večjih padavinah, predvideti vmesne berme.

Vkope v kamniti hribini je, v smislu racionalizacije oziroma zmanjšanja količin, možno izvesti tudi v večjih naklonih do 1:1. Pri izvedbi takega naklona je ozelenitev kamnite brežine otežena, zato se izvede zaščito brežine z žično mrežo.

Na območju deviacije Belokranjske ceste od profila G2-P11 dalje, kjer je hribina iz kompaktnega grebenskega apnenca, je možno izkop izvesti v še strmejšem naklonu do 3:2.

Ker kamnito hribino prekriva plast glinene krovnine je ne glede na izbran naklon izvedbe trajnih vkopnih brežin v kamniti hribini (2:3, 1:1 ali v zaključku Belokranjske ceste 3:2) potrebno zgornji del izkopa zaokrožiti oziroma izvesti v blažjem naklonu 1:2.

Zaradi možnosti pojava žepov gline v kamniti hribini se predvidi zaščito brežine z izdelavo plomb s pozidavo iz kamna v betonu na okrog 10 % površine izkopnih brežin.

• Nasipe se izvede iz drobljenega kamnitega materiala z naklonom brežine 2:3. Tako oblikovane brežine se humusira in zatravi. Pred izvedbo nasipov se odstrani humusna zemljina v debelini do 0,30 m. Na nagnjenem terenu in pri priključevanju nasipov višjih od enega metra se izvede stopničenje.

Pri visokih nasipih se v peti nasipa izvede zamenjavo glinenih tal s kamnitim drobljenim materialom v globini okrog 1,50 m.

Pri gradnji nasipov višine nad 7 m se v spodnjem delu nasipa izvede nasipno brežino v blažjem naklonu 1:2 oziroma razširi nasip z vmesno bermo.

Visoke nasipe z naklonom večjim od 2:3 je možno izvesti kot nasipe iz armirane zemljine. Pri izvedbi nasipa iz armirane zemljine na deviaciji Belokranjske ceste v območju profilov G2-P3 in G2-P4, kjer bo peta nasipa na samem zgornjem robu strme brežine nad potokom Težka voda, se pred izdelavo nasipa iz armirane zemljine izvede kamnito peto iz kamna v betonu.

• Armiranobetonska ločna konstrukcija pokritega vkopa se temelji plitvo. Pod temeljem nosilnega loka se izvede povrtavanje za ugotavljanje prisotnosti morebitnih kraških jam. Izvajanje začasnih izkopov gradbene jame v hribini iz dolomita se izvede v naklonu do 3:2. Zasip nad pokritim vkopom pa se izvaja v plasteh debeline do 40 cm, pri čemer se lahko uporabi izkopani kamniti material.
• Izvedba del naj poteka pod strokovnim geomehanskim nadzorom. Po potrebi se določi morebitne dodatne ukrepe (npr. pri varovanju gradbene jame, izkopi,…).

(3) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi izdela dodaten elaborat geoloških raziskav, v primeru ugotovljenih naravnih omejitev pa tudi dodatne hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti, poplavnosti ali visoke podtalnice ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.

(4) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. V sklopu teh rešitev se zagotavlja tudi varen prometni režim, nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov ter preprečuje onesnaževanje okolja, v primeru eventualnih nezgod pa zagotoviti ustrezne ukrepe ali posredovanje pristojnih služb.

41. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.

(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.

(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.

(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.

42. člen

(varstvo pred potresom)

(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.

7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

43. člen

(1) Gradnja južne zbirne ceste in priključnih cest se lahko izvaja v posameznih fazah in etapah, pri čemer faze predstavljajo časovne enote, etape pa investicijske enote. Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze prostorskih ureditev (npr. po posameznih odsekih cest z ureditvijo obcestnega prostora, za gradnjo, prestavitve in zaščite ter druge prilagoditve infrastrukturnih objektov in naprav, realizacijo eventualnih okoljevarstvenih ukrepov ipd.) se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu in hkrati zagotavljajo dovolj visok nivo uslug do realizacije vseh predvidenih ureditev s tem OPPN. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča GJI, ki je potrebna za uporabo objektov.

(2) Podrobnejša opredelitev poteka gradnje južne zbirne ceste s priključnimi cestami, z osnovnimi etapami in podrobnejšimi fazami, se določi v projektni dokumentaciji.

(3) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne faze ob urejanju izhodiščne enote.

8. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

44. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Znotraj območja urejanja so dopustna še naslednja odstopanja:

• postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
• gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
• odstopanja od zakoličbenih točk (npr. pri detajlnejšem projektiranju) ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel;
• v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določil odloka):
• odstopanja od prikaza velikosti in oblike ureditvenih enot/podenot in s tem posledično gradbenih parcel. Slednje so lahko večje ali manjše oziroma se lahko delijo ali združujejo ob pogoju, da se ne spreminja koncept urejanja območja;
• odstopanja od določitev mest uvozov/izvozov na kmetijska in gozdna zemljišča ter na obstoječe ali predvidene poljske/gozdne poti, če se drugačna rešitev doreče z lastniki zemljišč v fazi projektiranja;
• od širin vozišč cest in ostalih vzporednih cestnih površin ter gradbenotehničnih rešitev, ki se natančneje definirajo v fazi izdelave projektne dokumentacije z namenom, da se zagotovijo ustrezne rešitve predvsem pri navezovanju na obstoječe in predvideno (npr. navezava južne zbirne ceste na zahodno novomeško obvoznico) prometno omrežje.

(2) Odstopanje od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih pogojev za gradnjo, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo oziroma pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju območja urejanja pojavijo utemeljeni razlogi in pridobijo nove rešitve, ki so primernejše in omogočajo racionalnejšo rabo prostora zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.

(3) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih, prav tako pa tudi ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

(4) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev načrtovanih s tem odlokom je, zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali v času fazne izvedbe investicij, dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu reliefu in začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele na kateri je prostorska ureditev načrtovana oziroma območja urejanja.

9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

45. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.

(2) Ob razveljavitvi je treba izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.

(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.

10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

46. člen

(dodatne obveznosti)

(1) Investitor je poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje dolžan sočasno izvesti tudi vso potrebno GJI (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določili tega OPPN), ki bo omogočila funkcioniranje celotnega območja, ne glede na etapno izvedbo prostorske ureditve skladno z določbami 43. člena odloka in nositi s tem povezane stroške.

(2) Financiranje gradnje ter zaščit in prestavitev infrastrukture poteka v dogovoru med investitorjem, upravljavci in MONM ob upoštevanju obveznosti investitorja v skladu z določili tega OPPN.

(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov ter kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:

-    objekti in infrastrukturni vodi ter naprave se med gradnjo ustrezno zaščitijo, po končani gradnji pa obnovijo oziroma sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;

-    promet na obstoječih cestah in poteh med gradnjo organizirati tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa za delne zapore pridobiti dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe;

-    omogočiti oziroma izvajati vzdrževalna in druga dela (npr. pri urejanju zelenih površin, infrastrukture ipd.) na območju urejanja.

47. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka na podlagi veljavnih predpisov upošteva še predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo. Po končani gradnji se odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni začasni in pomožni objekti ter vsi ostanki začasnih lokacij za shranjevanje. Vse z gradnjo prizadete površine je treba sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.

(2) Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z načrtom poteka prometa ter prevoznih poti med gradnjo, ki jih ni mogoče urediti na območju urejanja. Trase prevoznih poti se izberejo tako, da ne prečkajo objektov in območij kulturne dediščine ter da so čim manj prizadeti bivalno okolje, naravno okolje ter obstoječe ureditve.

(3) Obseg površin na katerih bo izveden golosek se zmanjša na najmanjšo mogočo mero, površine za potrebe gradbišča, ki ne vključujejo trase ceste, pa se uredijo zunaj gozda.

(4) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda.

(5) Gradbišče se osvetljuje samo, če je to nujno potrebno, kar se izvede s svetili s senzorjem.

(6) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij ohranjanja narave in kulturne dediščine.

48. člen

(prostorski ukrepi)

(1) Gradnja javnih cest in ostale GJI je v javno korist.

(2) MONM ima na območju OPPN predkupno pravico zaradi zagotavljanja zemljišč za gradnjo GJI, zagotavljanja ustreznega lastništva javnih površin in zaradi izvajanja aktivne zemljiške politike.

(3) Na območjih koridorjev GJI se pravica graditi lahko izkazuje s stvarno pravico, pridobljeno od lastnika tangiranih zemljiških parcel.

(4) MONM oziroma upravljavec posamezne infrastrukture lahko, za pridobitev pravice graditi za potrebe gradnje GJI, uporabi tudi instrument razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice.

(5) Na območju začasne javne rabe, ki je potrebna za gradnjo GJI, veljajo enaki prostorski ukrepi kot pri gradbenih parcelah za javne ceste in ostale GJI.

(6) Pri izvajanju prostorskih ukrepov je treba upoštevati predpise o prostorskih ukrepih.

III. GRAFIČNI DEL OPPN

49. člen

(vsebina grafičnega dela)

1.a Izsek iz OPN – PNRP                                                                                       M 1:5000

1.b Izsek iz OPN – GJI                                                                                          M 1:5000

2.    Pregledna situacija                                                                                           M 1:5000

3.    DKN s prikazom območja urejanja                                                                   M 1:2500

4.    Geodetski načrt s prikazom območja urejanja                                                M 1:2500

5.    Ureditvena situacija                                                                                          M 1:2500

6.    Ureditvene enote                                                                                             M 1:2500

7.    Načrt parcelacije                                                                                              M 1:2500

8.    Prometna in komunalno-energetska infrastruktura                                        M 1:2500

9.a Pregledni vzdolžni prerez južne zbirne ceste                                                  M 1:2500/250

9.b Pregledni vzdolžni prerezi ostalih cest                                                             M 1:2500/250

9.c Pregledni vzdolžni prerezi ostalih cest                                                             M 1:2500/250

10. Karakteristični prečni prerezi (listi a, b, c, d)                                                    M 1:100

11. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in kulturne dediščine                                M 1:2500

12. Vplivi in povezave s sosednjimi območji                                                         M 1:5000

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

51. člen

(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)

(1) Do začetka gradnje je na območju urejanja dopustno:

-    vzdrževanje objektov, vključno s parkirnimi površinami pri stavbi Krajevne skupnosti Regrča vas na parc. št. 538/4, k. o. 1485 - Gotna vas,

-    vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,

-    izvajanje obstoječih kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih,

-    gospodarjenje z gozdovi,

-    izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,

-    izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem OPPN, in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN.

52. člen

(posegi v območju urejanja po izgradnji južne zbirne ceste)

Po izgradnji načrtovanih posegov s tem OPPN so, na stičnih zemljiščih med cestiščem in mejo OPPN ob južni zbirni cesti in drugih prometnicah znotraj območja urejanja, dopustne ureditve v smislu prilagoditve zunanjih ureditev in gradnja GJI s priključki do roba cestišča, ki bodo načrtovane z novimi OPPN v EUP NRV_08_OPPN.

53. člen

(hramba OPPN)

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

54. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.

Številka: 350-0030/2018

Novo mesto, dne 9.3. 2023

                             Župan

                                                                                                Mestne občine Novo mesto

                                                                                                 mag. Gregor Macedoni l. r.