Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (SD OPN 3)
datum: 13. 07. 2018
Dolenjski uradni list 15 - 2018
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 52. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A,109/12 in 35/13-skl. US: U-I-43/13-8) in 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 33/16 in 21/17) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 31. seji dne 12. 7. 2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU
MESTNE OBČINE NOVO MESTO (SD OPN 3)
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 - teh. popr., 76/10 - teh. popr., 77/10 - DPN, 26/11- obv. razl., 4/12 - teh. popr., 87/12 - DPN, 102/12 - DPN, 44/13 -teh. popr., 83/13 - obv. razl., 18/14, 46/14 - teh. popr., 16/15, DUL, št.12/15 št. 15/17 - obv. razl., št. 13/18 in št. 13/18 - obv. razl..) – v nadaljnjem besedilu: OPN.
Spremembe in dopolnitve OPN obsegajo območje v obsegu približno 50 ha in se nanašajo na območje romskega naselja Brezje-Žabjak in gospodarske cone Zahod ter na prostorsko povezane ureditve javnih cest in gospodarske javne infrastrukture ter površin centralnih in gospodarskih dejavnosti ob Mirnopeški cesti. Pripravljene so z enako podrobnostjo in v taki vsebini, kot so predpisani za občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN.
Spremembe in dopolnitve OPN obsegajo:
spremembo meje in razporeditve podrobnejše namenske rabe prostora v enoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) z oznako NM/6-m (Romsko naselje Brezje), kjer se opredelijo površine podeželskega naselja (SKs) in površine za centralne dejavnosti (CD),
spremembo meje in razporeditve ter obsega podrobnejše namenske rabe prostora v EUP z oznako NM/6-OPPN-b (OPPN Stanovanjsko naselje Brezje 2), kjer se opredelijo zelene površine (ZS in ZD) in površine podeželskega naselja (SKs),
spremembo meje in podrobnejše namenske rabe prostora na delu EUP) z oznako NM/4-a (Vojašnica Bršljin – območje za potrebe obrambe), ki leži severno od obstoječega 20 kV daljnovoda, kjer se opredelijo zelene površine (ZS, ZD in ZP) ter površine podeželskega naselja (SKs), površine za centralne dejavnosti (CD) in površine gospodarske cone (IG) ter površine prometne infrastrukture (PC),
spremembo meje in razporeditve podrobnejše namenske rabe prostora v EUP z oznako NM/4-OPPN-f (Gospodarska cona Zahod), kjer se opredelijo površine za gospodarsko cono (IG), površine za centralne dejavnosti (CD) in zelene površine (ZD),
območje EUP z oznako NM/4-d (Mirnopeška cesta), kjer se opredelijo površine za centralne dejavnosti (CD) ter površine prometne infrastrukture (PC),
spremembo meje območja EUP NM/4-OPPN-e (OPPN Poslovni park ob Mirnopeški cesti),
spremembo meje območja EUP z oznako NM/4-OPPN-h (OPPN Livada zahod)
spremembo dela območja, na katerem velja DPN za državno cesto od AC A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/129) in sicer na območjih EUP z oznakami NM/26-a, NM/26-b, NM/26-c in NM/26-d, na katerih se opredelijo površine prometne infrastrukture (PC).
2. člen
(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev OPN)
Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Posebne in končna določba
Grafični prikazi sprememb in dopolnitev OPN vsebujejo:
- Strateški del:
II. Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
III. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
IV. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
V. Prikaz EUP kot območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1: 50.000)
VI. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini (M 1: 50.000)
- Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske in javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – nadomestijo se listi št. 7 (G22-25), 14 (G22-35) in 15 (G22 36); (M 1:5000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture – nadomestijo se listi št. 7 (G22-25), 14 (G22-35) in 15 (G22 36); (M 1:5000)
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enoti urejanja prostora OPPN in DPN
6. Doda se točka 8. Prostorski izvedbeni pogoji za območje romskega naselja Brezje-Žabjak in gospodarske cone Zahod (na novo opredeljene EUP z oznakami NM/4-b, NM/4-d, NM/4-f, NM/6-m, NM/26-a, NM/26-b, NM/26-c in NM/26-d)
3. člen
(obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Seznam strokovnih podlag,
4. Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev SD OPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Predhodna določitev vplivov na okolje.
2. STRATEŠKI DEL
4. člen
(Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
Spremeni se osmi odstavek 10. člena odloka, tako da se glasi: »Romska naselja: ohranijo se obstoječa romska naselja, razen romskega naselja v Drgančevju, ki leži na robu načrtovanega univerzitetnega kampusa, in romskega naselja na Otočcu, ki z lego neposredno ob turističnem kompleksu Otočec omejuje njegovo delovanje in močno zmanjšuje razvojne potenciale. Preostala romska naselja se komunalno opremijo - opredelijo in uredijo se stavbna zemljišča in izvajajo ukrepi na področju urejanja prostora ter na drugih področjih.«
5. člen
(Romska naselja)
Spremenita se drugi in tretji odstavek 36. člena, tako da se ime romskega naselja Brezje spremeni v Brezje-Žabjak.
Spremeni se tretji odstavek 36. člena, tako da se glasi: »Na območju Drgančevja in Otočca se površine obstoječih romskih naselij sanirajo in namenijo novi rabi.«
3. IZVEDBENI DEL
6. člen
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI)
Spremenita se tretja in četrta alineja prvega odstavka 92. člena, tako da se glasita:
»nadzemnega večsistemskega daljnovoda in RTP nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m ter podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m, nadzemnega večsistemskega daljnovoda in RTP nazivne napetosti 110 kV in 35 m 15 m ter podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m, nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m ter podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m in nadzemnega voda nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m ter za RTP, TP srednje napetosti 2 m, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne oziroma transformatorske postaje,
prenosnega plinovoda zemeljskega plina znaša 65 m , distribucijskega plinovoda pa 5 m, merjeno od osi voda,«,
Doda se drugi odstavek, ki se glasi: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
7. člen
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI)
Spremeni se drugi odstavek 93. člena, tako da se tretja alineja črta, četrta alineja pa se spremeni, tako da se glasi: »- za distribucijsko plinovodno omrežje 3 m, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda,«.
8. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto)
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se v preglednici v razdelku NM/4 Zahod – Livada v prvem stolpcu črta navedba EUP z oznako NM/4-OPPN-f, v drugem stolpcu iste vrstice se ime EUP glasi »OPPN Gospodarska cona Zahod-jug«, v tretjem stolpcu iste vrstice pa se pri navedbi arheološkega najdišča doda ime »Bršljin - Arheološko najdišče Laze«.
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se v preglednici v razdelku NM/4 Zahod – Livada v vrstici z navedbo EUP z oznako NM/4-b doda »in NM/4-f«, v drugem stolpcu se v isti vrstici spremeni ime EUP, tako da se glasi »Gospodarska cona Zahod«, v tretjem stolpcu iste vrstice pa se besedilo spremeni, tako da se glasi: »PIP za ti dve enoti so podani v 135.b členu tega odloka.«
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se v preglednici v razdelku NM/4 Zahod – Livada v vrstici z navedbo EUP z oznako NM/4-d v drugem stolpcu spremeni ime EUP, tako da se glasi »Romsko naselje Brezje-Žabjak (južni del)«, v tretjem stolpcu iste vrstice pa se besedilo spremeni, tako da se glasi: »PIP za ti dve enoti so podani v 135.b členu tega odloka.«
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se v preglednici v razdelku NM/6 Bučna vas črta celotna druga vrstica, ki se nanaša na EUP z oznako NM/6-OPPN-b.
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se v preglednici v razdelku NM/6 Bučna vas v vrstici, ki se nanaša na EUP z oznako NM/6-m, v drugem stolpcu spremeni ime EUP, tako da se glasi »Romsko naselje Brezje-Žabjak (severni del)«, v tretjem stolpcu iste vrstice pa se besedilo spremeni, tako da se glasi: »PIP za ti dve enoti so podani v 135.b členu tega odloka.«.
Spremeni se tretji odstavek 123. člena, tako da se na koncu preglednice dodata dve vrstici:
v prvi vrstici se navede nov razdelek z oznako »NM/26« in imenom »Zahodna obvoznica – del«,
v drugi vrstici se v prvem stolpcu navedejo nove EUP »NM/26-a do NM/26-d«, v drugem stolpcu se navede ime »Del zahodne obvoznice«, v tretjem stolpcu pa se navede besedilo: »Državni prostorski načrt za državno cesto od AC A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12) - ostane v veljavi do preklica. si: »PIP za ti dve enoti so podani v 135.b členu tega odloka.«.
9. člen
(PIP za območje romskega naselja Brezje-Žabjak)
V poglavju 3.7 PIP za prostorske ureditve, ki so določeni v vsebini, obliki in natančnosti, predpisani za OPPN, se za 135.a členom doda nov 135.b člen (PIP za območje romskega naselja Brezje-Žabjak (za območje EUP z oznako NM/4-d in NM/6-m) in gospodarske cone Zahod (za območje EUP z oznako NM/4-b in NM/4-f)), ki se glasi:
»(1) Splošne določbe
a)Uvod
PIP za območje romskega naselja Brezje-Žabjak in gospodarske cone Zahod so sestavni del OPN MONM. Določeni so z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN.
PIP so pripravljeni na podlagi strokovne podlage Načrt ureditve romskega naselje Brezje – Žabjak in gospodarske cone Zahod (Acer Novo mesto, 2018).Za vsebine, ki niso podrobneje določene s PIP v tem členu, se za doseganje gradbenega namena in varstva javne koristi uporabljajo splošni PIP, ki so določeni v tem odloku.
b)Vsebina PIP
PIP vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge. Grafični del in priloge so elaborirani ločeno.
1. Tekstualni del:
Ureditveno območje
Opis prostorske ureditve
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
Rušitve in odstranitve
Parcelacija
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine in narave
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Etapnost izvedbe prostorskih ureditev
Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
2. Grafični del:
List 1: Izsek iz OPN MO Novo mesto - namenska raba prostora s prikazom območja urejanja, M 1:7.500
List 2: Izsek iz OPN MO Novo mesto - gospodarska javna infrastruktura s prikazom območja urejanja, M 1:7.500
List 3: Prikaz območja urejanja z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:2.000
List 4: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:10.000
List 5: Prikaz omejitev v prostoru, M 1:7.500
List 6: Ureditvena situacija, M 1:2.000List 7: Situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1:2.000
List 8: Načrt parcelacije, M 1:2.000
List 9: Območja nove podrobne namenske rabe prostora, M 1:2.000
List 10: Tipski prečni profili cest, M 1:100
(2) Ureditveno območje
Območje načrtovanih ureditev meri približno 50 ha. Obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami:
k. o. 1448 Prečna: 424/13, 424/14, 424/15, 424/16, 424/17, 424/18, 425/2, 425/3, 425/4, 425/5, 425/6, 425/7, 425/8, 425/9, 425/10, 426/1, 426/2, 426/3, 426/4, 426/5, 426/6, 426/7, 426/10, 426/11, 426/13, 426/15, 426/16, 426/17, 426/18, 426/19, 426/21, 426/22, 426/23, 426/24, 426/25, 426/26, 426/28, 426/29, 426/34, 428/57, 428/58, 3084, 3085, 3086, 3105/9, 3160/23;
k. o. 1454 Daljni Vrh: 288/1, 288/2, 289/1, 289/2, 290, 291, 293, 294/1, 294/2, 295/1, 295/2, 296/1, 296/2, 296/3, 297/1, 297/2, 298/2, 302, 1086/2, 1086/4, 1086/5, 1086/6, 1086/7, 1086/8, 1086/10, 1086/11, 1086/12, 1086/13, 1086/14, 1086/15, 1086/16, 1087/13, 1087/14, 1092/2, 1092/3, 1092/5, 1092/6, 1092/8, 1092/9, 1092/10, 1092/11, 1092/12, 1092/13, 1092/14, 1092/15, 1092/16, 1092/17, 1092/18, 1092/19, 1092/20, 1092/21, 1092/22, 1092/23, 1092/24, 1092/25, 1092/27, 1092/28, 1092/29, 1092/30, 1092/31, 1092/32, 1093/1, 1093/2, 1094/1, 1094/2, 1095/1, 1095/2, 1095/3, 1096/1, 1096/2, 1096/3, 1097/1, 1097/2, 1097/3, 1099, 1100, 1101, 1102/1, 1102/2, 1102/3, 1103, 1104, 1105;
k. o. 1455 Bršljin: 24, 25/3, 26/5, 26/8, 26/9, 430/4, 430/6, 430/8, 430/10, 438/4, 438/5, 438/6, 438/26, 438/28, 438/30, 438/32, 438/34, 439/1, 439/2, 439/4, 439/5, 439/13, 439/14, 439/15, 439/16, 439/22, 439/24, 440/1, 441, 443, 444, 447/4, 448/23, 448/25, 450/22, 451/2, 454/1, 456/2, 462/5, 463/2, 465, 466/2, 469/8, 1009/4, 1009/5, 1039, 1040, 1042/5, 1043/4, 1054/14, 1062/1, 1063/2, 1383/1, 1383/2, 1383/3, 1383/4, 1383/5, 1383/6, 1383/7, 1383/8, 1383/9, 1383/10, 1383/11, 1383/12, 1383/13, 1383/14, 1383/15.
Zunaj meje območja urejanja potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture preko zemljišč in delov zemljišč s parcelnimi številkami:
k. o. 1448 Prečna: 426/3, 426/4, 3105/2, 3105/8, 3105/9 3160/2, 3160/3, 3160/23;
k. o. 1454 Daljni Vrh: 1076, 1086/13, 1087/13, 1092/2, 2670/3;
k. o. 1455 Bršljin: 1054/14.
(3) Opis prostorske ureditve
Načrtovane so ureditve romskega naselja Brezje - Žabjak in gospodarske cone Zahod (v nadaljnjem besedilu: GC Zahod). Urejanje celotnega območja obsega ureditvene enote:
UE-1 in UE-2: prenovo in nove ureditve na območju severnega dela romskega naselja Brezje – Žabjak,
UE-3 in UE-4: nove ureditve južnega dela romskega naselja Brezje – Žabjak,
UE-5: ureditev GC Zahod,
UE-6: ureditev zelenih površin v GC Zahod,
UE-7: ureditev Mirnopeške ceste, obcestnega prostora in večnamenske poti vzdolž Mirnopeške ceste.
a)Ureditev romskega naselja Brezje – Žabjak
Območje se nameni ureditvi romskega naselja Brezje – Žabjak. Območje romskega naselja je členjeno na severni del (območje UE-1 in UE-2) in južni del (UE-3 in UE-4). Južni in severni del se povezujeta z ureditvami Mirnopeške ceste, obcestnega prostora in večnamenske poti vzdolž Mirnopeške ceste (UE-7) v funkcionalno povezano romsko naselje.
Območje severnega dela romskega naselja Brezje – Žabjak je členjeno na dve ureditveni enoti, ki se navezujeta na osrednjo, krožno zasnovano javno cesto in na katerih se načrtuje ureditev različnih vsebin v skladu s predvideno namensko rabo prostora:
1) UE-1, kjer so predvidene prenova obstoječe grajene strukture in novogradnje:
na vhodu v naselje se uredijo skupne površine in objekti za celotno naselje (postajališče za javni potniški promet, objekt ali več objektov s skupnimi prostori in pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter parkirišča za prebivalce, obiskovalce in zaposlene),
na vzhodnem delu naselja se ohranja obstoječa pozidava z izjemo skrajnega severnega dela območja, kjer se na uravnanem platoju uredi dostopna pot z 8 novimi gradbenimi parcelami, ob robu območja pa se uredijo površine za otroško igrišče in za preživljanje prostega časa prebivalcev tega območja,
na osrednjem delu območja naselja se uredijo nove gradbene parcele z dostopnimi cestami, ki z obstoječo cesto tvori krožno zanko in
2) UE-2 na zahodnem delu območja, kjer se na površinah, urejenih na območju opuščene deponije odpadkov, uredijo zelene površine z igrišči in drugimi zelenimi površinami ter z dodatnim ločenim dostopom za vozila z Mirnopeške ceste in ureditvijo pešpoti neposredno iz samega naselja. Na stiku z načrtovano zahodno obvoznico se ohranja pas gozdnih zemljišč.
Na območju južnega dela romskega naselja Brezje – Žabjak so v enoti UE-3 predvidene:
ureditev površin za gradnjo stanovanj in spremljajočih dejavnosti s
pripadajočimi prometnimi površinami,
celostna preureditev naselja, pri čemer se zagotovi racionalna izraba zemljišča,
jasna opredelitev gradbenih parcel kot pogoj za ureditev lastništva,
ureditev jasne sheme notranjih cest,
ohranitev obstoječih stavb, ki glede na ocenjene gradbenotehnične lastnosti zagotavljajo kakovost bivanja,
ureditev prometno varnih navezav na Mirnopeško cesto; za navezavo gospodarske cone in južnega dela naselja Brezje – Žabjak na Mirnopeško cesto je predvidena ureditev skupne, osrednje navezave oz. priključka in poleg tega še ena navezava južnega dela naselja;
ureditev večnamenske poti vzdolž Mirnopeške ceste z vmesno zelenico, ki bo zagotavljala prometno varnost na regionalni cesti in v naselju,
ureditve za opremljanje celotnega naselja z vso gospodarsko javno infrastrukturo (ureditev navezav na regionalno cesto prek notranjih cest ter vodovod, elektrika, komunikacijsko omrežje, kanalizacija, možnost ogrevanja),
gradnja individualnih stanovanjskih stavb oz. bivalnih enot, ki bodo glede na predvidene dimenzije stavb oz. bivalnih enot lahko imele ustrezne bivalne prostore tako glede velikosti kot glede opremljenosti.
V območju UE-4 je načrtovana ureditev večjih zelenih površin, ki bodo namenjene skupni rabi romske skupnosti in drugih prebivalcev mesta in vključujejo ureditve za preživljanje prostega časa, rekreacijo in šport na prostem ter izboljšavo kakovosti bivanja. Obsegajo:
ureditev površin za postavitev muzeja na prostem s prezentacijo romske kulture, tradicije oz. zgodovine in odprtih površin z minimalno komunalno opremo (pitna voda, kanalizacija, razsvetljava) za druženje, piknike, prireditve na prostem,
ureditev večnamenskih površin za potrebe različnih nevladnih in drugih organizacij (prostovoljni gasilci, kinologi, taborniki, modelarji idr.),
površine za šport in rekreacijo:
urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjena preživljanju prostega časa,
urejena območja, namenjena oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti),
površine za druge dejavnosti za prosti čas (npr. vrtičkarstvo),
druge urejene zelene površine,
ureditev pripadajočih prometnih površin z dostopi.
b)Ureditev GC Zahod
Območje GC Zahod se nameni izgradnji objektov in ureditev za potrebe proizvodnih in povezanih centralnih, predvsem storitvenih dejavnosti. Ureja se kot funkcionalno zaključena gospodarska cona na severozahodnem delu Novega mesta, na gozdnem območju tik ob mestni vpadnici – Mirnopeški cesti in tik ob priključku na načrtovano zahodno obvoznico. S cestnega omrežja Novega mesta je dostopna neposredno z Mirnopeške ceste, možna pa bo tudi njena navezava na zahodno obvoznico, če bo ta v prvi fazi izvedena kot dvopasovnica z nivojskimi križanji.
Zemljišča posameznih uporabnikov se nizajo vzdolž dveh osrednjih cest, ki vodita proti jugu, in se oblikujejo kot platoji, na katerih se uredijo gradbene parcele. Zazidalna shema sledi strukturi osnovnih prometnih povezav, vzdolž katerih se postavijo objekti ob upoštevanju predpisane gradbene meje. Načrtujejo se oblikovno poenoteni oziroma medsebojno usklajeni sklopi objektov. Parcelna struktura in shema pozidave sta zasnovani v obliki mreže parcel, na katerih je mogoče pod pogoji tega odloka umeščati posamezne objekte ali sklope objektov, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve. Ob pomembnejših javnih površinah so določene gradbene meje.
(4) Umestitev načrtovane ureditve v prostor
a)Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
Območje načrtovanih ureditev leži na severozahodnem delu Novega mesta v bližini naselij Muhaber, Potočna vas in Hudo, na gozdnem območju tik ob mestni vpadnici – Mirnopeški cesti in tik ob priključku na načrtovano zahodno obvoznico Novega mesta. Glavni vstop v območje se uredi z Mirnopeške ceste.
b)Vrste načrtovanih dejavnosti
Na območju naselja Brezje - Žabjak se umestijo bivanje in z bivanjem povezane centralne dejavnosti,
vključno s trgovskimi, oskrbnimi, poslovno-storitvenimi, izobraževalnimi in gostinskimi dejavnostmi ter manjšo obrtjo.
Na območju GC Zahod so na območjih z namensko rabo CD dopustne centralne dejavnosti (vključno s trgovskimi, oskrbnimi, poslovno-storitvenimi, izobraževalnimi in gostinskimi dejavnostmi ter manjšo obrtjo; dopustno je tudi bivanje, vendar le v nestanovanjskih stavbah).
Na območjih z namensko rabo IG so skladno s klasifikacijo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju Uredba) dovoljene naslednje dejavnosti:
C. PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10. Proizvodnja živil
11. Proizvodnja pijač
12. Proizvodnja tobačnih izdelkov
13. Proizvodnja tekstilij
14. Proizvodnja oblačil
15. Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (razen 15.110 Strojenje in dodelava usnja in krzna)
16. Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva
17. Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18. Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
21. Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
22. Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
23. Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
25. Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
28. Proizvodnja drugih strojev in naprav
29. Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
30. Proizvodnja drugih vozil in plovil
31. Proizvodnja pohištva
32. Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
33. Popravila in montaža strojev in naprav
D. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
35.119 Druga proizvodnja električne energije
35.120 Prenos električne energije
35.130 Distribucija električne energije
35.140 Trgovanje z električno energijo
E. OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov (od tega samo zbiranje odpadnih olj, baterij, odpadnih kemikalij in podobno)
38.310 Demontaža odpadnih naprav
38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov (razen predelave drugih ostankov in stranskih proizvodov živilske in tobačne industrije v sekundarne surovine)
F. GRADBENIŠTVO
41. Gradnja stavb
42. Gradnja inženirskih objektov
43. Specializirana gradbena dela
G. TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45. Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
46. Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
47. Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
H. PROMET IN SKLADIŠČENJE
49. Kopenski promet; cevovodni transport
52. Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
53. Poštna in kurirska dejavnost
I. GOSTINSTVO
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti
56. Dejavnost strežbe jedi in pijač
N. DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77. Dajanje v najem in zakup
79. Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
80. Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81. Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
S. DRUGE DEJAVNOSTI
96.01Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic.
Ne glede na pogoje glede dopustnih dejavnosti in dopustnih gradenj v GC Zahod ni dopustno umeščati objektov in dejavnosti, ki bi po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic predstavljali večje tveganje za okolje. Prav tako ni dopustno umeščanje dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, skladno s predpisi o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.
c)Vrste načrtovanih objektov in površin
Na obravnavanem območju se skladno s predpisi o graditvi objektov na celotnem območju urejanja dopustijo vrste gradenj in objektov, kot so: gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov, spremembe namembnosti objektov skladno z ostalimi določili tega odloka in ureditev odprtih površin.
Na območju podrobnejše namenske rabe IG (gospodarske cone) je dopustna gradnja objektov:
stavbe: nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 12 Nestanovanjske stavbe in sicer: 121 Gostinske stavbe, 122 Poslovne in upravne stavbe, 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 125 Industrijske stavbe in skladišča, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena (od teh samo stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo in stavbe za šport) in 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo druge stavbe, ki niso uvrščene drugje) in
gradbeno-inženirski objekti (to so 21 Objekti prometne infrastrukture (od teh samo 211 Ceste, 212 Železniške proge in 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi), 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, 23 Industrijski gradbeni kompleksi in 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (razen marin s pripadajočimi pristaniškimi napravami, obrambnih objektov in pokopališč).
Na območju podrobnejše namenske rabe CD (centralne dejavnosti) je dopustna gradnja objektov, kot so s tem odlokom dopustni na IG, poleg tega so v nestanovanjskih stavbah dopustni tudi stanovanjski deli.
Na območju podrobnejše namenske rabe SKs (površine podeželskega naselja) je dopustna gradnja stanovanjskih stavb objektov in gradbeno-inženirskih objektov, potrebnih za gradnjo in obratovanje stanovanjskih stavb in drugih stavb v naselju.
Na površinah s podrobnejšimi namenskimi rabami PC, ZP, ZS in ZD, prikazanih na listu 10: Območja nove podrobne namenske rabe prostora, M 1:2.000 so dopustni objekti po določilih tega odloka za te podrobnejše namenske rabe prostora, poleg tega je na območjih ZS in ZP v UE-4 dopustna tudi postavitev stavb v okviru muzeja na prostem skladno z določili tega odloka.
Na območju podrobnejše namenske rabe PC (površine cest) se uredijo prometne površine.
Na območju podrobnejše namenske rabe ZP (parki) se uredijo parkovno urejene zelene površine, namenjene kulturnim programom, prireditvam, rekreaciji in drugim oblikam preživljanja prostega časa.
Na območju podrobnejše namenske rabe ZS (površine za rekreacijo in šport) se uredijo zelene površine, namenjene igri, rekreaciji, vrtičkarstvu in drugim oblikam preživljanja prostega časa.
Na območju podrobnejše namenske rabe ZD (druge urejene zelene površine) se uredijo zelene površine, namenjene rekreaciji, vrtičkarstvu in drugim oblikam preživljanja prostega časa ter z gozdnim drevjem gosto porasle zelene površine.
Na posameznih gradbenih parcelah stanovanjskih stavb je na območjih za razvoj stavb dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Enostavni in nezahtevni objekti se postavijo kjerkoli na gradbeni parceli, upoštevajoč gradbeno mejo, ki je prikazana na Ureditveni situaciji, in v tem členu določene odmike.
d)Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje v romskem naselju Brezje-Žabjak
Pozidanost površin: dopustna je največ 50 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,50).
Vrste dopustnih del in gradenj: Dopustne so novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oz. njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
Lega objektov: Posamezni objekti se postavijo na razgiban teren tako, da se zagotovi čim bolj smotrna in funkcionalna razmestitev ter ureditev zunanjih površin – dostopov, dvorišč. Terenski prehodi se urejajo pretežno z brežinami in ozelenitvami, izjemoma tudi z opornimi zidovi.
Stavbe se umeščajo na gradbene parcele ob upoštevanju gradbene meje, kjer je ta določena. Gradbene parcele in gradbene meje so prikazane na grafičnih prilogah List 6. Ureditvena situacija in list 8. Načrt parcelacije.
Odmik stavb od meje sosednje gradbene parcele znaša najmanj 3 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov pa mora biti skladen s splošnimi PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov v tem odloku. Odmiki so lahko tudi manjši (razen ob gradbeni meji), če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi.
Kote pritličij: Kote pritličij objektov so vezane na niveleto cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. Zaradi razgibanosti terena so dopustna tudi večja odstopanja.
Pogoji glede gabaritov in oblikovanja stavb: upošteva se tipologija objektov, kot jih v OPN določajo splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov in PIP za površine podeželskega naselja (SKs) in centralne dejavnosti (CD). Dopustno je tudi postavljanje pomožnih objektov in začasnih bivalnih objektov, kot so bivalni kontejnerji in drugi nastanitveni objekti.
Nezahtevni in enostavni objekti: Pomožni objekti se lahko gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti. Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost in skladno s prilogama 1a in 1b tega odloka. Med gradbeno mejo in robom zelenice vzdolž ceste 1 in Mirnopeške ceste se lahko izvajajo ograje, podporni zidovi in pomožni infrastrukturni objekti, lahko tudi rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralniki za kapnico, ki pa morajo biti vkopani.
Orientacija enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe, je praviloma vzporedna ali pravokotna glede na orientacijo osnovnih objektov. Etažnost je pritlična. Strehe so lahko ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali pa usklajene z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom tega odloka; če je pomožni objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne, strešna kritina je usklajena s kritino osnovne stavbe, pri naklonih, nižjih od 6 stopinj je lahko druge vrste.
V UE-1 in UE-2 (Severni del romskega naselja Brezje - Žabjak) se stavbe umeščajo na gradbene parcele, to je na zemljišču, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka. Na območju ureditvene enote UE-1 je mreža povezovalnih poti in dostopov do posameznih objektov zaradi čim boljšega prilagajanja obstoječi organiziranosti in legi objektov urejena tako, da omogoča postopno urejanje posameznih parcel brez predhodnih selitev ali rušitev obstoječih objektov v večjem obsegu. Gradbene parcele omogočajo začasno ohranitev obstoječih objektov in kasnejše parcialne nadomestne gradnje v skladu z možnostmi prebivalcev.
V sklopu ureditve tega dela naselja je predvidena tudi ureditev priključne ceste in zelenih površin za različne namene. Na vhodu v naselje je predvidena ureditev skupnih centralnih površin, ki obsegajo večnamenski objekt, zunanje urejene površine in kapelico.
V UE-3 (Južni del romskega naselja Brezje – Žabjak) se stavbe umeščajo na gradbene parcele, to je na zemljišče, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka. V sklopu ureditve tega dela naselja je predvidena tudi ureditev priključne ceste in zelenih površin za različne namene.
e)Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje v GC Zahod
Stavbe se umeščajo na gradbene parcele, to je na zemljišče, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka.
Vrste dopustnih del in gradenj: Na območju UE-5 so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oz. njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
Pozidanost površin: dopustna je največ 70 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,70).
Lega objektov: Stavbe se umeščajo na gradbene parcele, odmik stavb od osrednje ceste in povezovalnih cest pa je določen z gradbeno mejo. Gradbene parcele in gradbene meje so prikazane na grafičnih prilogah List 6. Ureditvena situacija in list 8. Načrt parcelacije.
Gradbena meja je ob Mirnopeški cesti in cesti B od roba gradbene parcele odmaknjena 5 m. Kadar je na gradbeni parceli več stavb, se na ulično stran postavi upravna stavba. Kadar je stavba funkcionalno in strukturno zasnovana iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela, mora biti na ulično stran postavljen upravni del. Tehnološki objekti in naprave se ne postavljajo na gradbeno mejo.
Odmik stavb od meje sosednje gradbene parcele in od povezovalnih cest znaša najmanj 5 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov pa je lahko najmanj 2 m. Odmiki so lahko tudi manjši (razen ob osrednji in povezovalnih cestah), če to določa ta odlok in če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi.
Novogradnja stavb je praviloma dopustna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine od roba gozda, ob predhodno pridobljenem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije pa je ta odmik lahko tudi manjši.
Vertikalni gabariti stavb: Na celotnem območju urejanja sta predpisani maksimalna in minimalna višina stavb, pri čemer se višine merijo od kote pritličja do vrha atike ali slemena. Z izjemo stavb na platojih 0, 1 in 9 stavbe ne smejo biti nižje od 6 m in ne smejo presegati 12 m. Stavbe na platojih 0, 1 in 9 ne smejo biti nižje od 5 m in ne smejo presegati 8 m. Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo, bencinska črpalka) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Najvišja dopustna višina takih objektov oz. naprav je 20 m. Dopustna je ureditev kleti; višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena.
Dopustni so različni vertikalni gabariti stavb na posameznih gradbenih parcelah. Kadar je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit razgiban.
Kote pritličij: Kote pritličij objektov so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. Zaradi razgibanosti terena so dopustna tudi večja odstopanja.
Pogoji glede oblikovanja stavb: Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta. Pomožne stavbe morajo biti usklajene z glavnim objektom in mu morajo biti podrejene.
Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa.
Stavbe se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi.
Strehe so praviloma ravne. Dopustne so tudi ločne ter enokapne ali dvokapne strehe z naklonom do 12°, ki so pri stavbah, katerih sleme je nižje od 8 m, obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih. Pri stavbah višine 8 m ali manj je obvezna izvedba atike. Pri višjih stavbah atika ni obvezna, če je višina fasadnega venca na višini 7 m.
Fasade stavb vzdolž ceste A in ceste B in Mirnopeške ceste se oblikujejo kot glavne fasade in morajo soustvarjati usklajen ulični niz.
Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena je postavitev logotipov na fasadah objektov.
Nezahtevni in enostavni objekti: Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev pomožnih - enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost in skladno s prilogama 1a in 1b tega odloka. Med gradbeno mejo in robom bankine cest se lahko izvajajo utrjene dovozne poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, lahko tudi rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralniki za kapnico, ki pa morajo biti vkopani. Med gradbeno mejo in robom zelenice vzdolž Mirnopeške ceste se lahko izvajajo ograje, podporni zidovi in pomožni infrastrukturni objekti, lahko tudi rezervoari za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralniki za kapnico, ki pa morajo biti vkopani. Orientacija pomožnih objektov je praviloma vzporedna ali pravokotna glede na orientacijo osnovnih objektov.
f)Merila in pogoji za krajinsko urejanje
Urejanje odprtih površin na celotnem območju:
Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čimbolj smotrne prerazporeditve in izravnave mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja.
V naselju se uredijo živice, lahko v kombinaciji z medsosedskimi ograjami po pogojih splošnih PIP tega odloka.
Ureditev živic, lahko v kombinaciji z medsosedskimi ograjami, je obvezna na vseh mejah gradbenih parcel z namensko rabo SKs v ureditvenih enotah UE-1 in UE-3, ki mejijo na površine z drugimi podrobnejšimi namenskimi rabami. Prekinitve živic oz. medsosedskih ograj so dopustne izključno zaradi upoštevanja pogojev varnosti v prometu ali gradnje in vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
Vse ureditve in raba odprtih površin se izvajajo ob upoštevanju omejitev zaradi daljnovoda.
Obstoječa gozdna zarast in posamična kakovostna drevesa se v čim večji meri ohrani.
Avtobusna postajališča, svetilke in druga urbana oprema se oblikujejo skladno s katalogom urbane opreme na območju Novega mesta.
Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna obdelava zidov).
Parkirne površine se za potrebe posameznih dejavnosti uredijo na območjih gradbenih parcel.
Odprte površine v UE-1 in UE-2 (Severni del romskega naselja Brezje – Žabjak)
Uredijo se športna in otroška igrišča, vrtički, pešpoti, urbana oprema, na reliefno razgibanem terenu se ohranja gozdna zarast.
Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za izvajanje dopustnih dejavnosti po posamičnih podrobnih namenskih rabah.
Na območju opuščene deponije odpadkov se obstoječi objekti odstranijo. Izvedejo se sanitarne sečnje drevesne in grmovne zarasti, teren se poravna in zatravi ter redno vzdržuje s košnjo. Te površine se lahko uporabljajo kot večnamenske zelene površine za prostočasne dejavnosti.
Odprte površine v UE-3 in UE-4 (Južni del romskega naselja Brezje – Žabjak)
Uredi se muzej na prostem s površinami in objekti za prezentacijo romske kulture, tradicije oz. zgodovine ali primerljive skupnostne dejavnosti in odprtih površin z minimalno komunalno opremo (pitna voda, kanalizacija, razsvetljava) za druženje, piknike, prireditve na prostem.
Uredijo se večnamenske površine, kot poligoni, vadbene površine, prireditveni prostori za skupno rabo romske skupnosti in drugih prebivalcev mesta, predvsem nevladnih organizacij (prostovoljni gasilci, kinologi, taborniki, modelarji idr.).
Uredijo se športna in otroška igrišča, vrtički, pešpoti.
Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za izvajanje dopustnih dejavnosti. Za potrebe muzeja je dopustna postavitev manj zahtevnih objektov, za oblikovanje in dimenzioniranje katerih se upoštevajo PIP za namensko rabo SKs.
Strehe stavb so lahko tudi ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj). Čopi in strešne frčade niso dopustne.
Odprte površine v UE-5 in UE-6 (GC Zahod):
Na strmih brežinah se obstoječa gozdna zarast ohrani. Nasipne brežine platojev na robu ohranjene gozdne vegetacije se omejijo na čim manjši obseg, tako da se tla pod drevesi ne nadvišujejo.
Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi najmanj 10 % delež zelenih površin (zelenice na parkiriščih, robna območja).
Odprte in manipulativne površine se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Zagotovi se dobra organizacija in urejenost prostora zunaj objektov. Interne oz. gospodarske dejavnosti (skladišča, manipulativne površine ipd.) se uredijo v notranjosti gradbenih parcel in ne ob osrednjih cestah.
Vkopne in nasipne brežine na obrobju cone se ozelenijo z gozdno vegetacijo, tako da se oblikuje nov gozdni rob, pri čemer se zagotovita plastovitost zasaditve (drevesni in grmovni sloj) in uporaba nižjerastočih avtohtonih vrst drevnine s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. K izboru drevesnih in grmovnih vrst ter načrtovanju morebiti potrebne zaščite sadilnega materiala je treba predhodno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
Brežine med platoji na gradbenih parcelah oziroma med gradbenimi parcelami znotraj cone se zatravijo ali zasadijo z drevjem ali grmovnicami.
Odprte površine v UE-7 (Mirnopeška cesta, obcestni prostor in večnamenska pot):
Uredi se zelenica med voziščem in večnamensko potjo; v zelenici se postavijo svetilke cestne razsvetljave.
Zelenica med večnamensko potjo in površinami naselja se reliefno prilagodi niveletam večnamenske poti in zemljišč v naselju. V zelenici se vzdolž večnamenske poti zasadijo visokorasli listavci iste vrste (npr. javor) ali linije grmovnic, ki morajo biti oblikovane enovito na celotni potezi na območju urejanja. Morebitni oporni zidovi morajo biti v primeru, da so višji od 0,5 m, ozelenjeni.
(5) Rušitve in odstranitve
Na območju urejanja so predvidene rušitve in odstranitve bivalnih in drugih objektov, ki so potrebne za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev.
(6) Parcelacija
Parcelacija s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazana na grafični prilogi list 8. Načrt parcelacije.
Posebej so prikazane novo določene gradbene parcele, namenjene gradnji stanovanjskih stavb v UE-3 in severozahodnem delu UE-1. Na vzhodnem delu UE-1 se za parcelacije, namenjene urejanju gradbenih parcel, uporabljajo določbe splošnih PIP o gradbenih parcelah v tem odloku.
(7) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
a)Prometno omrežje in GJI na severnem delu romskega naselja Brezje - Žabjak
Predvideni sta rekonstrukcija obstoječe javne poti od priključka na Mirnopeško cesto do območja med kapelico in vrtcem ter ureditev krožne poti. Vzdolž obstoječega vozišča se zaradi prostorske utesnjenosti (relief, obstoječa pozidava) uredijo manjše razširitve.
V nadaljevanju rekonstruirane javne ceste se zgradi nova cestna povezava s primerljivimi elementi v dolžini 300 m; zasnovana je kot krožna cesta, ki se naveže na obstoječo javno cesto pred navezavo na Mirnopeško cesto. Trasa krožne poti je zasnovana tako, da brez dodatnih posegov omogoča izvedbo navezave na trenutno stanje in priključevanje na novo omrežje poti ob izgradnji zahodne obvoznice.
Rekonstrukcija obstoječe javne poti od Mirnopeške ceste do vrtca se predvidi v profilu:
- vozni pas 2 x 2,75 m = 5,50 m
- pločnik 1 x 1,50 m = 1,50 m
- bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
Skupaj 8,00 m
Izgradnja ceste na osrednjem delu novogradenj do navezave na obstoječo pot se predvidi v profilu:
- vozni pas 1 x 3,00 m = 3,00 m
- asfaltna mulda 1 x 0,50 m = 0,50 m
- bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
Skupaj 4,50 m
Za opremljanje romskega naselja z gospodarsko javno infrastrukturo se na območju rekonstruirane in nove ceste zgradijo elektroenergetsko, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Na vhodu v severni del naselja (Brezje) je predvidena izgradnja transformatorske postaje, ki bo služila za napajanje celotnega naselja Brezje-Žabjak; za ta objekt je že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Območje romskega naselja Brezje ima urejeno vodovodno omrežje, ki se dogradi v obsegu predvidene ureditve interne ceste. Dovodni cevovod do naselja ni ustreznih dimenzij za oskrbo naselja s požarno vodo, zato se izvede nov dovodni cevovod od križišča Straške in Mirnopeške ceste, kjer se naveže na vodovod v gradnji NL DN125. Predvideni vodovod se spelje ob Mirnopeški cesti do zahodnega dela naselja Brezje, kjer se naveže na obstoječi vodovod PVC DN140. Preko dovodnega cevovoda se bosta tako s pitno in požarno vodo oskrbovali obe naselji.
Območje romskega naselja Brezje ima urejeno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod, ki se odvaja v smeri Potočne vasi in je sestavni del kanalizacijskega sistema Novo mesto. Na območju naselja Brezje se komunalna kanalizacija dogradi v obsegu predvidene ureditve internih cest. Padavinske vode na območju posamezne gradbene parcele se odvajajo preko individualnih ponikalnic. Padavinske vode se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne potrebe in zalivanje vrtov. Padavinske vode z javnih površin se odvajajo preko padavinske kanalizacije cest s ponikanjem. Odvajanje vode s cest se uredi preko cestnih požiralnikov s peskolovi. Kjer teren in predvidene ureditve to omogočajo, se padavinska vodo s cest odvaja preko bankin v okoliški teren. Ponikanje v naselju Brezje se praviloma uredi v vrtačah na severnem in južnem delu naselja.
b)Prometno omrežje in GJI na južnem delu romskega naselja Brezje - Žabjak
Dostop do stanovanjskih objektov na južnem delu naselja se omogoči z ureditvijo osrednje cestne povezave, ki se z dvema priključkoma navezuje na regionalno cesto. Na osrednjo cestno povezavo se priključuje več dostopnih cest, ki so zaključne z obračališčem.
Izgradnja osrednje ceste se predvidi v profilu:
- vozni pas 2 x 2,50 m = 5,00 m
- pločnik 1 x 1,50 m = 1,50 m
- bankina / berma 1 x 0,50 m = 0,50 m
- bankina / berma 1 x 1,00 m = 1,00 m
Skupaj 8,00 m
Izgradnja dostopnih cest se predvidi v profilu:
- vozni pas 1 x 3,00 m = 3,00 m
- asfaltna mulda 1 x 0,50 m = 0,50 m
- bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
Skupaj 4,50 m
Izgradnja makadamske poti v zaledju naselja se predvidi v profilu:
- vozni pas 1 x 4,00 m = 4,00 m
- bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
Skupaj 5,00 m
Za opremljanje romskega naselja z gospodarsko javno infrastrukturo se na območju rekonstruirane in nove ceste zgradijo elektroenergetsko, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Na območju romskega naselja Žabjak ni urejenega vodovodnega omrežja, zato se izvede nov dovodni cevovod od križišča Straške in Mirnopeške ceste, kjer se naveže na vodovod v gradnji NL DN125. Predvideni vodovod se spelje ob Mirnopeški cesti do zahodnega dela naselja Brezje, kjer se naveže na obstoječi vodovod PVC DN140. Preko dovodnega cevovoda se bosta tako s pitno in požarno vodo oskrbovali obe naselji. Na območju naselja Žabjak se v obsegu predvidene ureditve cestnega omrežja uredi tudi vodovodno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno oskrbo tako s pitno kot tudi požarno vodo.
Na območju romskega naselja Brezje se komunalna kanalizacija dogradi v obsegu predvidene ureditve internih cest. Komunalna kanalizacija se uredi tudi na območju naselja Žabjak; ta se naveže na obstoječi kanal, ki poteka od naselja Brezje v smeri Potočne vasi. Medtem ko se severni del naselja Žabjak na obstoječi kanal navezuje gravitacijsko, se preostali del naselja na kanalizacijo priključi preko dveh črpališč. Črpališče ČR1 je predvideno na južnem delu naselja in je namenjeno prečrpavanju komunalne odpadne vode stanovanjskega območja, črpališče ČR2 pa je predvideno na jugozahodnem delu naselja in je namenjeno prečrpavanju komunalne odpadne vode iz območja GC Zahod.
Padavinske vode na območju posamezne gradbene parcele se odvajajo preko individualnih ponikalnic. Padavinske vode se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne potrebe in zalivanje vrtov. Padavinske vode z javnih površin se odvajajo preko padavinske kanalizacije cest s ponikanjem. Odvajanje vode s cest se uredi preko cestnih požiralnikov s peskolovi. Kjer teren in predvidene ureditve to omogočajo, se padavinska voda s cest odvaja preko bankin v okoliški teren. Ponikanje v ponikovalnicah se praviloma uredi v vrtačah na območju zelenih površin na južnem delu.
c)Prometno omrežje in GJI v GC Zahod ter Mirnopeška cesta
Priključevanje GC Zahod na javno prometno omrežje se izvede na severnem delu GC Zahod s priključkom na regionalno cesto. Dolgoročno je možna navezava tudi na zahodno obvoznico Novega mesta bodisi direktno preko priključka (odvisno od izvedbe obvoznice – nivojsko ali izvennivojsko) bodisi preko priključka na izvozno-uvozni krak na regionalni cesti. Znotraj GC Zahod sta predvideni dve cesti, s katerih je mogoče dostopati na posamezne platoje. Cesta A se začne v križišču ceste 1 in ceste B. Od tukaj prvih 150 m poteka proti severozahodu, kjer se v krožišču z radijem R=15 usmeri proti jugozahodu. Cesta A se v km 0,540 zaključi z obračališčem z radijem R=15 m. Cesta A poteka v vzponu z naklonom 2,5 %, nato preide v spust z naklonom 2,0 %, s katerim se v km 0,540 zaključi. Cesta B se začne v križišču ceste 1 in ceste A. Od tukaj se trasa z levo krivino z radijem R= 200 m usmeri proti jugu, kjer se po 338 m zaključi z obračališčem z radijem R=15 m.
Dostop do GC Zahod se zagotavlja preko rekonstruirane Mirnopeške ceste, ki se izvede v profilu:
- vozni pas 2 x 3,25 m = 6,50 m
- zelenica 1 x 2,50 m = 2,50 m
- peš in kolesarska pot 1 x 3,00 m = 3,00 m
- drevored 1 x 2,00 - 4.00 m=2.00 - 4,00 m
- bankina / berma 1 x 1,00 m =1,00 m
Skupaj 15,00 – 17.00 m
Izgradnja ceste v GC Zahod coni se predvidi v profilu:
- vozni pas 2 x 3,25 m = 6,50 m
- pločnik 2 x 1,50 m = 3,00 m
- bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
Skupaj 10,50 m
Vse javne ceste v GC Zahod se dimenzionirajo za potrebe tovornega prometa. Na cestah A in B se uredi več priključkov, prek katerih bo mogoč dostop do posameznih parcel, uredijo se tudi obračališča.
Parkirne površine za zaposlene in za obiskovalce se uredijo v okviru posameznih parcel. Manipulacijske in prometne površine znotraj parcel se uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti.
Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča in površin za pešce se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni in potekom naprej v vtočne jaške, drenažno kanalizacijske cevi in ponikovalnice.
Za oskrbo GC Zahod s pitno vodo se izvede nov dovodni cevovod od križišča Straške in Mirnopeške ceste, kjer se naveže na vodovod v gradnji NL DN125. Predvideni vodovod se spelje ob Mirnopeški cesti do zahodnega dela romskega naselja Brezje, kjer se naveže na obstoječi vodovod PVC DN140. Preko dovodnega cevovoda se bosta tako s pitno in požarno vodo oskrbovali obe naselji in GC Zahod.
Na območju GC Zahod se komunalna kanalizacija dogradi v obsegu predvidene ureditve internih cest. Komunalna kanalizacija se uredi tudi na območju južnega dela romskega naselja Brezje-Žabjak; ta se naveže na obstoječi kanal, ki poteka od naselja Brezje v smeri Potočne vasi. Kanalizacijsko omrežje je zasnovano kot gravitacijsko in s črpališčem ter tlačnim vodom. Črpališče ČR2 je predvideno na jugo-zahodnem delu romskega naselja in je namenjeno prečrpavanju komunalne odpadne vode iz območja GC Zahod.
Padavinske vode na območju posameznih gradbenih parcel se odvajajo preko individualnih ponikalnic. Padavinske vode se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne potrebe. Padavinske vode z javnih površin se odvajajo preko padavinske kanalizacije cest s ponikanjem. Odvajanje s cest se uredi preko cestnih požiralnikov s peskolovi. Kjer teren in predvidene ureditve to omogočajo, se padavinska vodo s cest odvaja preko bankin v okoliški teren. Ponikanje v ponikovalnicah se praviloma uredi v vrtačah na območju zelenih površin na južnem delu.
Za ogrevanje predvidenih objektov se na južnem delu območja GC Zahod lahko uredi skupna kotlovnica na biomaso, pri čemer se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Distribucija toplote se zagotovi z izvedbo toplovoda ob predvidenih cestnih povezavah. Dopustna je tudi izvedba individualnega ogrevanja posameznih objektov.
Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v mestni občini Novo mesto. V osrednjem delu območja GC Zahod se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov; v prostor se umesti tako, da je zagotovljen neposreden dostop s ceste.
(8) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
a)Varstvo kulturne dediščine in narave
Ureditev južnega dela romskega naselja Brezje – Žabjak delno posega na arheološko območje Laze (EŠD 20421). Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Morebitne predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala zemljišča se izvedejo v skladu s smernicami Ministrstva za kulturo.
Obravnavane ureditve ne posegajo na območja varstva narave.
b)Varstvo kmetijskih zemljišč, tal in voda
Obseg zemeljskih in ureditvenih del za potrebe GC Zahod in romskega naselja Brezje - Žabjak se omeji na območje cone, da se preprečijo poškodbe tal zunaj obravnavanega območja.
Posegi na okoliška kmetijska zemljišča niso dovoljeni oz. se lahko izvedejo samo v primeru, če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč takoj po končani gradnji sanirati oziroma rekultivirati.
Med urejanjem območja je treba zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.
Pri izvajanju zemeljskih del je treba izvesti ukrepe za preprečevanje mešanja mrtvice in živice, slednja ne sme biti odložena v kupih, višjih od 1,50 m. Rodovitna tla se prednostno uporabijo za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno službo za druge kmetijske namene na ustrezni lokaciji.
Začasno ali trajno odlaganje viškov zemeljskih materialov se načrtuje tako, da ne bo posegov na sosednje kmetijske površine in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal.
V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili tla.
Čiščenje in pranje delovnih strojev se ne sme izvajati na območju gradbišča, temveč na za to predvidenih in opremljenih površinah (za ta namen pripravljenih delovnih platojih).
Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja se predvidi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih oz. utrjenih površin.
Padavinsko odpadno vodo z javnih cest in funkcionalnih prometnih površin ob objektih se zajame in obdela v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Padavinske vode z manipulativnih površin, kjer se pojavlja manipulacija z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, s katerimi se lahko obremenijo padavinske vode, je treba pred izpustom očisti na lovilcu olj ali drugi tovrstni napravi.
Glede na trenutno stanje na obravnavanem območju je treba posebno pozornost nameniti obremenitvam tal zaradi nelegalnega odlaganja in starih bremen. Pri urejanju območja se odstranijo vsi nelegalno odloženi odpadki. Če se ugotovi, da so bili odloženi nevarni odpadki, je treba zemljišče ustrezno sanirati (odstraniti onesnaženo zemljino). Pred izvedbo zemeljskih del za načrtovane prostorske ureditve se preveri dejansko stanje in pripravi načrt sanacije.
c)Varstvo gozdnih zemljišč
Posegi v gozd se omejijo na najmanjši možni obseg, izvedejo pa se tako, da bo na gozdnem rastju in gozdnih tleh povzročena čim manjša škoda, preprečita se zasipanje površin zunaj načrtovanih nasipov in odstranjevanje podrasti.
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je obvezno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. Sečnje gozda se izvedejo strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika službe za upravljanje z gozdovi.
Prekinjene gozdne ceste in poti se primerno povežejo, tako da se med gradnjo in po njej omogočita gospodarjenje z gozdom ter neoviran in prost prehod do zalednih gozdnih zemljišč. V ta namen bodo služile javne poti v gospodarski coni in druge gozdne prometnice v okolici, ki morajo prenesti 10 t osne obremenitve, morebitne ograje ob njih ne smejo ovirati prevozov po poteh. Vsa dela v zvezi z načrtovanjem in izgradnjo nadomestnih gozdnih prometnic se morajo izvajati v sodelovanju s pristojno službo za upravljanje z gozdovi.
Ob izvedbi zemeljskih del se na vkopnih brežinah zagotovi posek nestabilnih dreves, da se prepreči padec poškodovanih in nestabilnih dreves oz. dreves s poškodovanim koreninskim sistemom na predvidene objekte.
Na robovih območja načrtovanih posegov se vzpostavijo novi gozdni robovi, ki se oblikujejo plastovito z uporabo vseh slojev zarasti in razgibano v vzdolžni smeri. Pri zasaditvah se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste, predvsem potencialno rastje.
Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju, gozdnih cestah in poteh, iz gozda pa odstrani ves neporabljen material.
d)Varstvo zraka
Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki z ukrepi zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča niso presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo izvajajo naslednji ukrepi:
preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi tako, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine,
upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,
ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
redno čiščenje dostopnih cest na gradbišče ter prometnih površin vključno s parkirišči z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja.
Objekti se načrtujejo kot energetsko učinkoviti, v največji meri se za ogrevanje in elektriko uporabijo obnovljivi viri energije. Pri tem se smiselno upoštevajo predpisi o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje. Za območja, ki bodo urejena s sistemom oskrbe z zemeljskim plinom:
se končna energija za ogrevanje stavbe lahko pridobi iz geotermalne ali hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami, če tehnologija pridobivanja eneregije zagotavlja, da je SPF toplotne črpalke večji od 5,0 in ocenjen za hladnejše podnebje,
se končna energija za ogrevaje stavbe lahko pridobi z uporabo trdne biomase, če se energent sežiga v kurilni napravi, ki glede emisije snovi v zrak izpolnjuje pogoje za nove kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
Med obratovanjem se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije.
Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij:
tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklaža snovi in rekuperacija toplote, recirkulacija odpadnega zraka in drugi ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih plinov,
popolnejša izraba surovin in energije ter drugi ukrepi za optimiziranje proizvodnih procesov,
optimiziranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebujejo svinec.
Izpusti iz individualnih kurilnih naprav za ogrevanje morajo biti skladni z zahtevami predpisov in standardov.
Pri namestitvi opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke), je potrebno upoštevati določila predpisa o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.
e)Varstvo pred hrupom
Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo čim manj hrupna vozila.
Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
Območje GC Zahod (površine z namensko rabo IG in CD ter ZD) se opredeli kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom, preostale površine na območju urejanja pa kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Vsi viri hrupa morajo biti ustrezno zvočno izolirani v skladu z zahtevami predpisov. Na zračnih odprtinah za morebitne enote za zračno hlajenje agregatov posameznih objektov se predvidijo zvočna izolacija in žaluzije.
f)Ravnanje z odpadki
V fazi priprave PGD dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja za izvedbo ureditev je treba določiti količine morebitnih viškov zemeljskih izkopov in opredeliti način ravnanja z zemeljskim izkopom, ki bo usklajen s predpisi o odpadkih, o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in s predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Če bodo nastali viški zemeljskih izkopov, je treba z njimi ravnati v skladu z veljavnimi predpisi (npr. oddaja pooblačenemu zbiralcu).
Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor.
V skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih med izvajanjem ureditev, je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij, preostale odpadke predati pooblaščenim organizacijam.
Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti.
Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev. Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih.
Nevarni odpadki morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije (razen odpadkov, za katere poseben predpis določa, da jih povzročitelji prepuščajo zbiralcem odpadkov).
Upoštevati je treba tudi določila vseh ostalih predpisov, ki se nanašajo ravnanje s posameznimi skupinami ali vrstami odpadkov na posamezne skupine ali vrste odpadkov.
Tekočih odpadkov ni dovoljeno izlivati v odtoke in v kanalizacijski sistem.
g)Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Vsa zunanja razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas.
Obratovalni čas razsvetljave mora biti odvisen od dnevne svetlobe in uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije se za nekatera zunanja območja določijo časovni okvirji obratovanja razsvetljave.
Ni dopustna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovnih stavb, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
h)Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Skladno s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določajo mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja, se v varovalnem pasu daljnovoda 110 kV, ki obsega 15 m na vsako stran nadzemnega voda, odstranijo obstoječi bivalni objekti. Pri umeščanju novih objektov se upoštevajo minimalni potrebni odmiki po 15 m na vsako stran od osi daljnovoda.
i)Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Območje GC Zahod, in naselja Brezje Žabjak ne posega na erozijska, plazljiva ali poplavna območja. Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, ki so opredeljeni v odloku o OPN.
Ne glede na pogoje glede dopustnih dejavnosti in dopustnih graden, v GC Zahod ni dopustno umeščati objektov in dejavnosti, ki bi po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic predstavljali večje tveganje za okolje. Prav tako ni dopustno umeščanje dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, skladno s predpisi o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.
Pri gradnji objektov se upoštevajo potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Med gradnjo in uporabo objektov se zagotovijo nemoteni dostopi za interventna vozila in za varen umik ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Na območjih omejene in nadzorovane rabe strelišča, vadišč in skladišč eksplozivnih sredstev na območju vojašnice Franca Uršiča sta dovoljeni kmetijska in gozdna raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje ali ureditve, ki so namenjene prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi ali ureditve, ki bi omejevale funkcionalnost območja vojašnice. V štirimetrskem pasu ob ograjenem območju vojašnice niso dovoljene gradnje stavb in hortikulturne ureditve s podrastjo in drevjem. Za vse posege na območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva.
j)Pogoji za gradnjo in postavitev objektov v varovalnih območjih GJI.
Pri gradnji in postavitvi objektov v varovalnih območjih GJI se upoštevajo določila 92. člena tega odloka.
(9) Etapnost izvedbe prostorskih ureditve
Načrtovane ureditve se izvajajo v več fazah oz. etapah urejanja, ki bodo zagotavljale prostorsko in funkcionalno smiselno zaključene celote, vključno s predvidenimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami ter gospodarsko javno infrastrukturo in lahko vključujejo bodisi celotne gradbene parcele bodisi dele gradbenih parcel bodisi skupine gradbenih parcel.
Za dela v okviru ureditve platojev v GC Zahod naj se v gradbeno dovoljenje vključi celotna površina, na kateri je predvidena krčitev gozda.
(10) Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
Dopustna odstopanja od določil teh PIP so navedena parcialno v posameznih točkah določil in pogojev.
Pri realizaciji so z namenom doseganja gradbenega namena, določenega v tem členu odloka, dopustna tudi druga odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi PIP, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega, prostorskega ali ekonomskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnje alineje ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(11) Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v teh PIP, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še:
Pred začetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvesti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za že zgrajeno komunalno opremo.
Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov se izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
V primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja.
Zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in organizira se gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
Po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja GC Zahod, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje terena, zelenic, prometnih površin in pešpoti oziroma hodnikov za pešce.
Skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine krije investitor gradnje ali drugega posega stroške predhodne arheološke raziskave (stroški arheološkega vrednotenja z izkopom strojnih testnih jarkov, morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora), ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega.
Investitor si mora za odkop zemljišča in zemeljska dela pridobiti poseben projekt s predvideno tehnologijo, ki mora poleg zaščite javnega komunalnega in cestnega omrežja predvideti tudi zaščito bližnjih objektov. Med izvajanjem del mora biti zagotovljena kontrola nad izvajanjem zaščite po projektnih rešitvah.«
10. člen
(Splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)
Spremeni se prvi odstavek 136. člena, tako da se v preglednici v odstavku a):
spremeni peta vrstica, tako da se oznaka EUP glasi »NM/4-OPPN-g«, ime pa OPPN Gospodarska cona Zahod-jug,
spremeni šesta vrstica, tako da se oznaka EUP glasi »NM/4-OPPN-h«
črta sedma vrstica.
4. POSEBNI IN KONČNA DOLOČBA
4.1 POSEBNI DOLOČBI
11. člen
(hramba SD OPN 3)
SD OPN 3 Mestne občine Novo mesto so izdelane v digitalni obliki in analogni obliki.
SD OPN 3 Mestne občine Novo mesto v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežu Mestne občine Novo mesto, Upravne enote Novo mesto in na Ministrstvu za okolje in prostor. Odlok se objavi v Dolenjskem uradnem listu in na spletnih straneh Mestne občine Novo mesto.
12. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem SD OPN 3 Mestne občine Novo mesto opravlja Ministrstvo za okolje in prostor.
4.2 KONČNA DOLOČBA
13. člen
(veljavnost SD OPN 3)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu.
Številka: 350-20/2016
Novo mesto, 12. julij 2018
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Gregor Macedoni, l.r.
nazaj
