Mavrica

Svetloba in tema od nekdaj polnita domišljijski svet tako otrok kot odraslih. Povezani sta bolj, kot si to predstavljamo, lahko bi rekli, da dajeta smisel ena drugi. Pomembni pa sta tudi v gledališču, kjer se gledališka iluzija gradi na razmerju med črnim odrom in svetlobo. Pa vendar o svetlobi in temi vemo tako malo. Kako nastaneta? Sta lahko prijateljici in kdaj sodelujeta? Ko je UNESCO leto 2015 razglasil za mednarodno leto svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo, je to Jako Šimenca izzvalo, da na to temo naredi predstavo. Mojster svetlobe je že v svojih prejšnjih predstavah osrednjo vlogo podelil elementom, ki imajo v gledališču običajno le stransko, v Mavrici pa je glavno mesto namenil igri luči. Kot soavtorja je k tej pustolovščini povabil lutkarico Barbaro Bulatović in oblikovalca zvoka Gala Škrjanca Skaberneta. Predstava Mavrica skupaj s pogovorom z ustvarjalcem na poučen in konkreten način prikaže zapletena fizikalna dejstva svetlobe: ko zmešamo primarne svetlobne barve – rdečo, modro in zeleno svetlobo – dobimo belo, če sekundarne, pa temo. S tem prikažemo, da je svetlobni barvni svet drugačen od likovnega, kjer so osnovne barve rdeča, modra in rumena. Otroci v pogovoru z ustvarjalcem po predstavi izvedo tudi, kaj je svetloba, kaj je tema, in kdaj svetloba prežene temo. Prijateljici pa sta, ko skupaj ustvarita senco, ki nam poda informacijo o obliki in globini.