Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji

 

Odprtje: četrtek, 31. januar 2019, ob 20.00 uri, Moderna galerija, Ljubljana

Trajanje: 31. januar 2019 – 31. marec 2019

Kustosinja: Martina Vovk

Razstavo bo odprl minister za kulturo Republike Slovenije, gospod Dejan Prešiček.

 

Sodelujoče avtorice in avtorji

Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović, Uroš Weinberger

 

Kaj je s sliko danes? To bo osnovno vprašanje, ki si ga bo zastavila razstava novejšega slovenskega slikarstva mlajše generacije, torej umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Slika kot eminentno klasični medij je v premenah umetnosti 20. stoletja doživela revolucionarna prevrednotenja, zato pregled novejše slikarske produkcije nemara razkrije, da slika v novem tisočletju nastaja z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Ta pogled ne upravičuje več nedolžnosti v pojmovanju slike kot izpraznjenega mesta brez spomina in brez zgodovine, niti nedolžnosti, ki bi omogočala ugodje v varnem zavetju avtonomije umetniškega dela ali iluzije o možnem slikarskem zajetju resnice, ki ni kaj več kot le konstrukt, tudi kadar se nanaša na najbolj subjektivne vsebine, na spomin, na intimno, na strahove ali sanje. Vse prej se zdi, da mlajši slikarji medij obravnavajo kot mesto razkrivanja družbenega disenza, vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, zatekanja v zaprte vrtove privatnih tesnob ali cinično frivolnega poigravanja v plitvinah izpraznjenih in v neskončnost pomnoženih medijskih podob, hkrati pa jim vse to ne preprečuje evforičnega poigravanja s podobo, pravega veselja z njenim lahkotnim premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem, banaliziranjem itd.

Razstava bo poskušala pokazati, v kakšno kompleksno mrežo je vpeta sodobna slikarska produkcija, mrežo tradicije medija, sodobne virtualne in tehnološke ter medijske predstavnosti,  ob hkratni izkušnji prekrivanja meja različnih vizualnih in nevizualnih polj sodobne umetnosti in ob tem še z bolj ali manj trdno zavestjo o kritičnosti socialnega in globalnega trenutka, ki ga živimo. Zasnovana bo kot pregled plodne in živahne slikarske produkcije zadnjega desetletja, ki razkrije zelo širok razpon samostojnih in avtentičnih slikarskih poetik posameznih avtorjev mlajše generacije in pokaže, da je bolj kot razbiranje grupacij, linij ali stilov, ki bi se v najboljšem primeru kvečjemu medsebojno izključevali, v tem fenomenu slikarstva mlajših generacij kot celoti mogoče prepoznati silovito ustvarjalno dinamiko, ki bistveno sooblikuje področje sodobne umetnosti.