Predstava Trojno življenje Antigone

Kolikokrat ste si rekli, kako dobro bi bilo, če bi lahko zavrteli čas nazaj – in spremenili tok dogodkov po tem, ko enkrat že vemo, kako so se prvič iztekli? In kolikokrat vas je imelo, da bi tega ne storili z lastnim življenjem, temveč z usodo katerega od literarnih ali filmskih junakov? Slavoj Žižek si ni prav nič obotavljal – in je to storil s paradigmatičnim likom antične tragedije, Sofoklovo Antigono. Nezadovoljen z njeno vnaprejšnjo mitologizacijo lastne geste pokopa bratovega trupla je kar dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20. stoletju: fašistične vladavine množice in komunistične vladavine razredne avantgarde.
 

Žalostna zgodba Antigone pa nas uči,

da tudi če se čudežno povrnemo v času,

da bi preobrnili potek dogodkov,

ki so privedli do tega razdejanja,

bi novi iztek utegnil po grozi in obupu

še prekositi starega.