Izjava Mestne občine Novo mesto ob tragičnem dogodku pri romskem naselju Brezje

datum: 09. 09. 2022

Na Mestni občini Novo mesto obsojamo nasilje in obžalujemo tragični dogodek, ki se je pred dnevi odvil v naši lokalni skupnosti. Župan Gregor Macedoni je bil v stiku s predstavniki Policijske uprave Novo mesto v tem tednu in je seznanjen z okoliščinami dogodka ter s potekom preiskave. Glede konkretnega primera pričakujemo, da bodo Policija in v nadaljevanju pravosodni organi opravili svoje delo, vsako popuščanje v teh postopkih pa bi lahko v nadaljevanju imelo še bolj tragične posledice.

Pri širšem sistemskem pogledu na romsko problematiko ne moremo mimo dejstva, da je kljub številnim pozivom odgovornim v zadnjih letih razširjenost nelegalnega orožja in njegova uporaba v romski skupnosti še vedno v nesprejemljivem obsegu. S tem Republika Slovenija kot država, ki mora zagotavljati varnost vseh državljanov, dopušča uporabo strelnega orožja na odprtih (tudi javnih) površinah, bližnji sosedje romskih naselij pa so redni pobiralci izstreljenih nabojev na svojih dvoriščih.

Ob zadnjem tragičnem strelskem obračunu lahko ugotovimo, da »romsko problematiko v JV Sloveniji« državna politika ne jemlje dovolj resno oz. se ne zaveda realnega stanja na terenu. V Sloveniji namreč večinski del težav na področju kriminalitete, izobraževanja, sociale in trga dela ni vezan na celotno romsko populacijo v državi, ampak gre za izrazito problemsko področje, ki je vezano na romsko skupnost v JV Sloveniji (Posavje, Dolenjska, Kočevsko-ribniško območje). Odgovornost države je neposredna tako zaradi neučinkovite zakonodaje in kaznovalne politike, kot tudi posredna preko neučinkovite socialne in zaposlovalne politike. Od začetka dela nove vlade RS tako še ni bilo imenovanega oz. vzpostavljenega vladnega delovnega telesa za to problematiko, ki se mora reševati koordinirano in ne zgolj znotraj enega resorja. Še bolj je zaskrbljujoče, da je državni zbor ob koncu mandata prejšnje sestave in v začetku dela nove sestave zavrnil nekaj zelo dobrih predlogov zakonskih rešitev, ki ne posegajo veliko v veljavno zakonodajo, na terenu pa bi lahko imele konkreten učinek. Taki predlagani rešitvi sta na primer določilo, da dolžnik do javnih financ (npr. zaradi prekrškovne globe), ki je hkrati prejemnik denarne socialne pomoči, ne more le-te prejeti v denarju (ampak v funkcionalni obliki) in določilo, da je del otroškega dodatka vezan na obiskovanje šole (tako osnovne šole, kjer imamo v 9. letu šolanja v JV Sloveniji manj kot 50% prisotnost, kot v času po 15. letu, ko zelo redki romski otroci hodijo v šolo). Brez sistemskih ukrepov in doslednega uveljavljanja že sedaj veljavne zakonodaje s strani vseh institucij, se bo stanje samo še poslabševalo.

Zustavitev negativnega trenda ni mogoče brez bistveno večjega in bolj usklajenega medresorskega prispevka države. Omenjena sprememba zakonodaje je bila pripravljena s strani delovne skupine, v kateri so sodelovali tako župan Gregor Macedoni kot strokovni sodelavci občinske uprave. V zadnjih letih smo tudi na državnem nivoju vložili veliko naporov k opozarjanju na perečo romsko problematiko. Romsko naselje sta si na primer ogledala predsednik države in nekdanji minister za infrastrukturo, o vsakdanjih težavah najbližjih sosedov romskega naselja smo v Bučni vasi govorili z nekdanjim predsednikom državnega zbora in tedanjim generalnim direktorjem policije. Težave zakonodajne, delovne in socialne politike smo večkrat predstavili številnim pristojnim ministrom, pred kratkim pa tudi enemu izmed kandidatov na prihajajočih predsedniških volitvah.

Ob koordinaciji ali sodelovanju Mestne občine Novo mesto potekajo tudi številna vsakodneva prizadevanja, okrepili smo svojo prisotnost na terenu, rešujemo težavo odvoza smeti v romskih naseljih, komuniciramo s posameznimi družinami, ki želijo legalno reševati stanovanjsko vprašanje znotraj ali zunaj romskih naselij. Nove programe za pomoč romskim šolarjem smo vzpostavili v Šmihelu, vsakodnevno smo v stiku s policijo, Centrom za socialno delo, šolami, izvajalci programov v naseljih, Zvezo Romov itn.  

Izvedeno je bilo tudi prostorsko urejanje našega največjega nelegalnega romskega naselja Žabjak kot nujen predpogoj za nadaljnje ukrepanje. Veliko glavnino izvedenih del je financirala država. Ureditve dajejo možnost za zajezitev nenadzorovanega širjenja naselja, omogočajo ustrezen dostop za interventne službe, ukinjajo prometno nevarne črne priključke na prenovljeno Mirnopeško cesto, prebivalcem naselja pa po primerljivih pogojih, ki veljajo za ostale občane, omogočajo legalizacijo objektov, oskrbo z vodo, elektriko in ostalimi osnovnimi življenjskimi potrebami. Nenazadnje je bilo v sklopu projekta zgrajeno tudi kar nekaj infrastrukture, ki jo uporabljajo tudi ostali občani naše občine.

Kot smo že večkrat poudarili, je skupni imenovalec vseh omenjenih prizadevanj potreba po celovitejšem in učinkovitejšem medresorskem pristopu na nivoju države. V ta namen bo župan sklical srečanje vseh poslancev iz JV Slovenije in jih pozval, naj v državni zbor skupaj vložijo predloge zakonskih rešitev, ki jih je že v prejšnjem mandatu pripravila vladna delovna skupina. Pozval bo tudi predsednika vlade, naj za koordinacijo reševanja romske problematike nemudoma pristopi k oblikovanju medresorskega delovnega telesa, ki bo imela za cilj predvsem reševanje romske problematike v JV Sloveniji. Zavedamo se, da noben posamezen ukrep ne bo prinesel čudežne rešitve in da bo integracija romske skupnosti v našem okolju dolgotrajen proces, si pa ta regija zagotovo zasluži takojšnje in konkretne korake proti bolj varni prihodnosti.