Akademija s predlogi za digitalno preobrazbo lokalnih skupnosti

datum: 11. 11. 2021

V torek, 9. novembra 2021, je v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto potekala peta Akademija Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, v okviru katere so potekali trije paneli, ki so jih vodili župan mag. Gregor Macedoni, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič in častni občan ter predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta dr. Mihael Japelj. S sogovorniki so bili složni v cilju poenotene digitalne preobrazbe na državnem nivoju, približanju digitalnih orodij manj veščim njihove uporabe in s pomočjo digitalizacije omogočiti vsem enakovreden in hiter dostop do javnih dobrin.

V prvem panelu Digitalna preobrazba (lokalne) skupnosti: Digitalni razvoj lokalne samouprave – primer Mestne občine Novo mesto so sodelovali župan mag. Gregor Macedoni, mag. Peter Geršak, državni sekretar v Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo ter Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija, d. o. o. V svojih referatih so v ospredje postavili potrebo po poenotenju sistemov digitalizacije arhivov, vlog in javnih storitev za občane, pri čemer je župan Gregor Macedoni kot izziv navedel vzpostavljanje evropske digitalne družbe, ki temelji na vključenosti in ne ločevanju na velike in majhne skupnosti. Predstavil je tudi občinske projekte, kot so energetsko daljinsko upravljanje javnih objektov, projekti pametnega mesta in pametnega sistema SITIUM, uvajanje elektronskih vlog in e-oskrba, skozi katere naša občina postopoma vpeljuje digitalizacijo v svoje sisteme. Kot primer dobre prakse je bilo izpostavljeno novomeško podjetje Mikrografija d. o. o., ki že skoraj tri desetletja razvija programske sisteme za digitalizacijo arhivskih gradiv in je zaradi razvojne naravnanosti uveljavljeno ter konkurenčno podjetje na tujih trgih. Direktor Mikrografije, d. o. o., Boštjan Gaberc je poudaril velik pomen znanja, informacij in razvojne vizije podjetja ter opozoril, da Evropa močno zaostaja v digitalnem tehnološkem razvoju v primerjavi s podjetji, ki prihajajo iz ameriške Silicijeve doline, rešitev pa vidi v vlaganju v lastne vire, znanja in tehnološki razvoj.

V drugem panelu Dosežena raven digitaliziranja v organizacijah občine, ki ga je vodila dr. Vida Čadonič Špelič, so sodelovali Boris Blaić, namestnik urednice Dolenjskega lista, Darja Peperko Golob iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto Jasna Dokl Osolnik, Boštjan Pucelj iz Območne geodetske uprave Novo mesto in dr. Matej Forjan, direktor Šolskega centra Novo mesto. Sogovorniki so na praktičnih primerih predstavili uporabo in pomen digitalnih orodij pri njihovem delu, pri čemer je Boris Blaić izpostavil, da je bil Dolenjski list eden prvih tiskanih medijev v Sloveniji, ki je digitaliziral v celoti izvode Dolenjskega lista od prve številke dalje iz leta 1950 pa vse do leta 2001, digitalizacijo pa je brezplačno opravila Knjižnica Mirana Jarca. Njihovo delo je predstavila Darja Peperko Golob in poudarila, da si v knjižnici ne predstavljajo dela brez digitaliziranih izvodov publikacij in dokumentov iz domoznanskega oddelka. Digitalizirane inventarne knjige vodijo tudi v Dolenjskem muzeju, na voljo imajo virtualni sprehod po stalni arheološki razstavi Podoba Dolenjske in po razstavi Leona Štuklja, ki je bila postavljena v času Štukljevega leta, direktorica Jasna Dokl Osolnik pa je razkrila, da pripravljajo tudi virtualni sprehod po točkah novomeškega mestnega jedra. V digitalizaciji orje ledino novomeška geodetska uprava, ki je bila ena prvih v Sloveniji, ki je s podjetjem Mikrografija, d. o. o., dosegla digitalizacijo celotnega arhiva, le-ta pa je danes dostopen vsem občanom. Panel je zaključil direktor Šolskega centra Novo mesto dr. Matej Forjan in na primeru največjega slovenskega šolskega centra dokazal pomen digitalizacije, ki se je v največji meri izkazala kot nuja v času korone, še posebej v obdobju od oktobra 2020 do maja 2021, ko je bil edini način izvajanja učnega procesa za zaposlene, dijake in študente vezan na sodobne tehnologije.

V zadnjem panelu Načrti županov za digitaliziranje občin v regiji, ki ga je vodil dr. Mihael Japelj, so sodelovali še Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj, Darko Zevnik, župan občine Metlika in Alojzij Kastelic, župan občine Trebnje. Osvetlili so problematiko, da je digitalizacija za male občine poseben izziv, saj je veliko območij, kjer ni ustrezne infrastrukture za tovrsten razvoj, njihov razmislek pa je bil usmerjen v vzpostavitev bolj poenotenega sistema, ki bi ga vodila Mestna občina Novo mesto za JV regijo in kamor bi se priključile manjše občine. Prihodnost vidijo v razvoju digitalizacije v smeri lažjega upravljanja z javno infrastrukturo, hkrati pa so opozorili, da je potrebno podpirati e-poslovanje in ohraniti tradicionalen način poslovanja za starejše generacije.

Dr. Janez Gabrijelčič, član Odbora za promocijo kulturne dediščine Novo mesto, se je po zaključku panelov dotaknil še razvoja umetne inteligence in humanizacije, dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in programski koordinator Medobčinske pobude za čezmejno e-sodelovanje v e-regiji, pa je na koncu povzel razprave vseh treh panelov. Zaključil je z besedami, da morata biti znanost in tehnološki razvoj usmerjena v dobro ljudi, stremeti pa je potrebno k vsesplošnemu sprejemanju digitalizacije, saj nam ta v marsičem olajša življenje.