Nova predstava APT-ja z naslovom Tri sestre

datum: 18. 01. 2021

V četrtek, 21. januarja 2021 bo ob 20. uri Live stream premiera nove predstave z naslovom Tri sestre, režiserja in koreografa Gregorja Luštka, ki nastaja v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega Teatra Ljubljana. Live stream uprizoritvi bosta še v petek, 22. januarja in v soboto, 23. januarja prav tako ob 20. uri. Gre za avtorski plesni in raziskovalni projekt, v predstavi pa nastopajo Bettina Földesi, Rosella Pellicciotti, Kristýna Šajtošova, Žigan Krajnčan.

Predstava izhaja iz premišljevanja pozicije umetnika kot delavca v času, ko posameznikovo identiteto, morda bolj kot kdaj koli, definira njegova produkcijska in proizvodna vrednost. Potencial umetnosti hoče iskati v njenem združevalnem potencialu, v utopičnem iskanju skupnega in skupnosti, ki ohranja intimo in intimizem - ne glede na politični, ekonomski, nacionalni, verski ali kakršni koli drugi hierarhični faktor hegemonije.

Uprizoritev je zamišljena kot presek treh sodobnih scenskih praks: dokumentarnega, osebno izpovednega in plesno nemimetičnega gledališča. Dokumentarno in motivno fabulativno izhodišče projekta je osrediščeno okrog osebnih biografij treh plesalk, BettinE Földesi, RosellE Pellicciotti in KristýnE Šajtošova, ki so se priselile v Slovenijo k svojim ljubezenskim partnerjem (Matic Starina, Žigan Kranjčan, Juš Zidar); vsem trem delujočim na polju uprizoritvenih umetnosti, ki bodo aktivirani v različnih oblikah v pričujoči plesni emancipaciji.

Tako premiero kot ponovitveni uprizoritvi si lahko ogledate na povezavi tretjioder.si. Cena vstopnice znaša 8 evrov, dodatne informacije pa so na voljo na info@tretjioder.si. ali prek telefonske številke 040 530 244 vsak delavnik med 14:00 in 16:00 in 1 uro pred predstavo.

O predstavi Tri sestre

Skozi iskanje kolektivnega umetniškega jezika, katerega medij je predvsem plešoče telo, se išče izpolnjenje v odnosih, tudi ljubezenskih - onstran okvirov ekonomsko-političnega neoliberalizma dejanskosti. V uprizoritvi s prezentacijo lastnega singularnega, z vsem, kar jih v realni dejanskosti določa (status migrantk, brezposelnih, nenazadnje tudi status partnerk, žensk, umetnic …) v njihovem novem kulturnem kontekstu, nastaja(jo) kot umetniško delo samo na sebi.

Če pritrjujemo Heglu, da zavest obstaja zgolj v odnosu do druge zavesti, definirajmo zavest treh žensk, ki jih v uprizoritvi imenujemo tri sestre. Ali jim pripada status Čehovljevih treh sester, ki jih vodi hrepenenje po spremembi, po novem življenju, po drugačnem družbenem kontekstu, znotraj katerega je mogoče iskati (umetniško) izpolnjenje? Ali gre morda za tri sestre iz Kralja Leara, katerih zavesti se definirajo v odnosu do imena Očeta? Ali pa gre morda zgolj za vsakdanje, običajne in za svet popolnoma nepomembne ženske - tri ženske, tri ljubice, tri umetnice, ki v iskanju izpolnjenja zapustijo svoj rojstni kraj in iščejo svoj prihodnjik v popolnoma drugačnih kontekstih nekega drugega zemljevida.

V potovanju skozi intimizem iščemo tista spoznanja in izkustva, ki so skrajno osebna, a hkrati (tudi) politična – bistvena za uvid v razumevanje družbenega in kolektivnega.