Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Šmihel

datum: 03. 01. 2020

Dolenjski uradni list 29 - 2019

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08–ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO in 61/17-ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto – uradno prečiščeno besedilo- UPB1 (Dolenjski uradni list,  št. 14/19) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 10. seji dne 12 12. 2019 sprejel

 

 

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za obvoznico Šmihel

 

 

I. UVODNE DOLOČBE

 

1. člen

(podlaga za OPPN)

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 - teh. popr., 76/10 - teh. popr., 77/10 - DPN, 26/11 - obv. razl., 4/12 - teh. popr., 87/12 - DPN, 102/12 - DPN, 44/13 -teh. popr., 83/13 - obv. razl., 18/14, 46/14 - teh. popr., 16/15 in Dolenjski uradni list, št. 12/15, 15/17-obv.razl., 13/18-obv.razl., 15/18 in 16/18; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za obvoznico Šmihel (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

 

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.

(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.

 

3. člen

(priloge OPPN)

(1) Priloge OPPN so:

  1. Izvleček iz OPN
  2. Prikaz stanja prostora
  3. Strokovne podlage
  4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
  5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
  6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
  7. Povzetek za javnost

(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.

 

 

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

 

4. člen

(pomen izrazov)

(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.

(2) Ureditvena enota/podenota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.

(3) Gradbena parcela: zemljišče namenjeno gradnji, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden eden ali več objektov z urejenimi površinami, ki mu služijo.

(4) Javna površina je tista površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica in podobna površina.

(5) Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.

 

 

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

 

5. člen

(koncept urejanja prostora)

(1) Predvidena je rekonstrukcija in prestavitev poteka dela regionalne ceste R3 664/2501 Gaber-Uršna sela-Novo mesto v Novem mestu, ki v severnem delu poteka po trasi Šmihelske ceste, na pretežnem delu pa po ulici Šmihel (v nadaljnjem besedilu: obvoznica Šmihel). Sočasno je predvidena tudi gradnja priključnih cest za Šmihel, vse do Šolskega centra Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ŠC NM), Drsko in romsko naselje Šmihel, vključno s površinami za pešce in kolesarje. Pri tem se poruši nekaj objektov in zgradi nadomestno stanovanjsko stavbo, uredi nogometno igrišče pri romskem naselju, parkirne površine pri pokopališču Šmihel, avtobusna postajališča mestnega prometa, povezava za pešce in kolesarje do nove železniške postaje Šmihel in gozdarska rampa. Zgradi in rekonstruira se tudi vsa potrebna komunalno – energetska infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.

(2) Podlagi za pripravo OPPN sta Idejni projekt - Rekonstrukcija in prestavitev dela Šmihelske ceste v Novem mestu R3 664/2501 Gaber-Uršna sela-Novo mesto od navezave na državni prostorski načrt 3. razvojne osi do km 21.620 (projekt št.: P-2013/37, junij 2016, izdelal: GPI d.o.o., Novo mesto) in Strokovne podlage za pripravo OPPN za obvoznico Šmihel (izdelal: GPI d.o.o., december 2017).

 

6. člen

(obseg in meja območja urejanja)

(1) Območje urejanja je zajema del enot urejanja prostora EUP NM/22-OPPN-b LN Šmihelska (Ljubenska) cesta, NM/22-b Kandija, vzhodni del Grma z OŠ Grm in preostali prostor, NM/23-a Šmihel, Regrča vas in Jedinščica, NM/23-f Jedro Šmihela (samostan, OŠ, cerkev), NM/24-OPPN-a UN za romsko naselje Šmihel, NM/24-OPPN-c ZN za OŠ in vrtec Drska, NM/24-OPPN-d OPPN Šipčev hrib, NM/24-a Brod in Drska, NM/24-b Območje južno od OŠ Drska, NM/24-g Šmihel, širše območje ŠC NM in NM/24- OPR NM/10-OPPN-e. Locirano je v jugozahodnem delu občinskega središča Novo mesto. Vpeto je v del območij Krajevnih skupnosti Šmihel in Drska.

(2) Velikost obravnavanega območja je približno 11,4 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel:

  • 759/1, 759/2, 807/4, 827, 829, 830, 1393, vse k.o. 1483 – Kandija in
  • 1289/6, 1354/11, 1354/13, 1289/5, 1450, 1451/1, 1451/2, 451/1, 451/10, 433/1, 1291, 431/1, 1290/1, 1293/5, 429/1, 420/23, 429/3, 466/1, 428/5, 428/6, 420/23, 420/17, 420/18, 420/31, 420/32, 420/12, 420/24, 416/2, 420/30, 414/4, 414/3, 414/1, 414/2, 420/27, 420/28, 1294/2, 415/1, 415/4, 1278/1, 1278/4, 1459, 376/1, 376/2, 376/3, 375/2, 493/5, 1294/5, 423/2,  493/3, 493/4, 1294/1, 493/8, 493/9, 426/4, 428/2, 426/3, 428/1, 470/15, 485/4, 470/5, 470/11, 470/10, 514/16, 514/14, 514/7, 498/4, 505/1, 505/2, 508/4, 508/5, 508/6, 550/1, 503/3, 1305/2, 503/5, 1303/1, 945, 903/10, 951/2, 951/3, 960/6, 514/5, 514/11, 514/10, 1296/2, 517/3, 525/2, 525/4, 528/2, 526/2, 526/1, 528/3, 528/5, 528/6, 528/4, 526/3, 527/1, 527/2, 547/1, 547/3, 547/4, 547/7, 547/10, 547/9, 544/2, 1352, 546/2, 546/1, 547/22, 547/46, 547/23, 547/46, 549/2, 549/3, 549/4, 549/5, 549/6, 549/7, 550/10, 550/11, 550/12, 550/13, 550/14, 550/15, 551, 552/41, 552/45, 1302/4, 552/16, 552/19, 552/20, 552/23, 552/24, vse k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu.

(3) Meja na severni strani poteka od križišča Šmihelske ceste z Ulico Mirana Jarca proti jugu do pokopališča Šmihel, od tam naprej pa se odcepi proti severovzhodu do potoka Težka voda in se zalomi nazaj do območja predvidenih parkirnih površin pri OŠ Šmihel. Tam poteka po njeni severni strani, v nadaljevanju pa se zalomi tako, da poteka med njo in regionalno železniško progo, po travniških površinah, nato pa proti vzhodu mimo obstoječih stavb vse do križišča pri cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu z navezavo na Smrečnikovo ulico in ulico Šmihel. Od tam naprej se meja obrne na jugozahod mimo obstoječih stavb ter nato proti jugu tako, da v nadaljevanju poteka vzdolž obstoječe železniške proge, po njeni vzhodni strani, jo prečka, poteka po kmetijskih zemljiščih vse do gozdnih površin in preko slednjih vse do romskega naselja Šmihel. Na tej lokaciji se v območje urejanja zajame lokacijo predvidenega športnega igrišča ter traso predvidene interventne poti in se z novo cesto naveže na bodoče ulice v romskem naselju. Potek meje se od romskega naselja zalomi nazaj proti lokaciji predvidenega krožnega križišča, od koder pa se proti jugu odcepi drugi krak z navezavo na bodočo traso 3. razvojne osi. Od slednje se meja zalomi nazaj proti severu do tretjega kraka krožnega križišča in usmeri proti severozahodu do Drske, kjer se na območju Šipčevega hriba zalomi nazaj proti Šmihelu. Pri krožnem križišču se usmeri proti severovzhodu do regionalne železniške proge, nekaj časa poteka vzdolž z njo, nato pa se pri predvidenem železniškem nadvozu odcepi v smeri ŠC NM, kjer zajame del površin med OŠ Dragotin Kette in Dijaškim in študentskim domom Novo mesto ter se naveže na Šegovo ulico. Meja se nato zalomi in poteka proti vzhodu, kjer pred lokacijo predvidenega železniškega nadvoza zajame peš in kolesarsko povezavo, ki vodi do novega železniškega postajališča Novo mesto Šmihel. Meja se usmeri mimo slednjega proti severu in v nadaljevanju zaključi svoj potek na severu z navezavo na izhodiščno točko na Šmihelski cesti.

(4) Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 3 – DKN s prikazom območja urejanja.

(5) V primeru odstopanj od navedenih parcelnih številk v tem členu ali kasnejših sprememb parcelnih številk se upošteva grafičen prikaz ureditev in tangiranih parcel.

 

7. člen

(posegi izven območja urejanja)

(1) Zaradi gradnje novih cestnih povezav, izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajeno javno dobro, so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za:

-    gradnjo trase plinovoda, vodovoda in drenaže, vključno s postavitvijo prometnega znaka, na severni strani obvoznice Šmihel s tangenco območja, kjer velja Odlok o lokacijskem načrtu za Šmihelsko (Ljubensko) cesto v Novem mestu - rekonstrukcija oziroma novogradnja regionalne ceste R3-664, odsek 2501 od km 21,760 do km 22,250, uradno prečiščeno besedilo (UPB-1) (Uradni list RS, št. 63/08 – UPB-1, 81/11 - SD UN ZKNM-1; v nadaljnjem besedilu: LN za Šmihelsko (Ljubensko) cesto) – zemljišče s parc. št. 1289/6, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu in 700/4 ter 678/1, obe k.o. 1483 – Kandija;

-    postavitev prometnega znaka zaradi ukinitve nivojskega železniškega prehoda NPr v km 76+437 za dostop do ŠC NM – zemljišče s parc. št. 420/31, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    gradnjo trase padavinske kanalizacije, drenaže, cestne razsvetljave, postavitev ograje in prometnega znaka ter gradnjo cestnega priključka z večnamensko potjo in zelenico na južni strani obvoznice Šmihel s tangenco območja, kjer velja Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12, 70/17; v nadaljnjem besedilu: DPN) z izdelanimi idejnimi strokovnimi podlagami – zemljišče s parc. št. 552/12, 552/15, 552/16, 552/19, 552/20, vse k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    gradnjo trase padavinske kanalizacije in kanalizacije komunalnih odpadnih voda – zemljišče s parc. št. 514/7, 514/8, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    ureditev utrjenega dostopa (uvoz – izvoz) do kmetijskih površin, tudi za potrebe urgence Splošne bolnice Novo mesto – na zemljišču s parc. št. 431/1, 433/1 in 1291, vse k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    gradnjo dovoza do nadomestne stanovanjske stavbe v UE B – na zemljišču s parc. št. 493/7 in 1294/1, obe k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    ukinitev nivojskega železniškega prehoda za dostop do romskega naselja Šmihel, po realizaciji ceste za romsko naselje – zemljišče s parc. št. 1233/8, k.o. 1485 – Gotna vas;

-    rušitev nestanovanjskega (pomožnega) objekta v romskem naselju Šmihel na zemljišču s parc. št. 546/2, 547/9 in 547/11, vse k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu;

-    navezavo s ceste za Drsko na območje Šipčevega hriba, kjer velja Odlok o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljnjem besedilu: UN za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta) – detajlni potek po zemljiščih se določi v projektni dokumentaciji.

(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 12 - Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

(3) Seznam tangiranih veljavnih prostorskih aktov in izdelane projektne dokumentacije je razviden iz grafičnega načrta 2 – Dof s prikazom območja urejanja, pri čemer posegi predvideni s tem odlokom lahko segajo izven območja urejanja ali v območje urejanja sega del izdelane projektne dokumentacije za sosednja območja. Posegi na stičnih točkah se detajlno medsebojno uskladijo v fazi projektiranja .

 

8. člen

(ureditvene enote in podenote)

Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote (v nadaljnjem besedilu: UE):

  • UE A - območje prometnih površin:
  • UE A1 - površine cest (obvoznica Šmihel, cesta za Šmihel, cesta za romsko naselje Šmihel) in železnice;
  • UE A2 - površine cest (cesta za Drsko);
  • UE A3 - parkirne površine pri pokopališču Šmihel;
  • UE A4 - parkirne površine pri ŠC NM;
  • UE B - območje stanovanj (urbana prostostoječa stanovanjska pozidava);
  • UE C - gozdno zemljišče (gozdarska rampa);
  • UE D - površine za rekreacijo in šport (športno igrišče);
  • UE E - površine za gradnjo kanalizacije in izpusta v potok Težka voda

 

 

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

 

2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji

 

9. člen

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.

(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet/ustrezen prometni režim in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. Zagotovljen mora biti stalen dostop urgentnim vozilom.

(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.

(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča, ceste in poti znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.

(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

 

2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin

 

10. člen

(vrste gradenj in objektov)

(1) V območju urejanja je v skladu s predpisi o razvrščanju objektov dovoljeno graditi naslednje nove stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege:

  • Stavbe:

11100    -    Enostanovanjske stavbe (le kot manj zahtevni in zahtevni objekti v UE B)

11210    -    Dvostanovanjske stavbe

12420    -    Garažne stavbe (garaže, lope za parkiranje koles ali avtomobila in pokrita parkirišča kot enostavni in nezahtevni objekti v UE B)

12520    -    Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe (drvarnica, lopa za shranjevanje različnih predmetov, nadstrešek, ki pokriva skladiščno površino) kot enostavni objekti in kot nezahtevni objekti (velikosti največ 50 m2) v UE B, rezervoarji za vodo/plin kot enostavni objekti v UE B, nadstrešek kot enostavni ali nezahtevni objekt nad ekološkim otokom pri pokopališču v UE A3)

12711    -    Stavbe za rastlinsko pridelavo (zimski vrtovi kot rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline ali kot zunanji pokriti dnevni prostori - kot enostavni objekti v UE B)

12712    -    Stavbe za rejo živali (pesjaki kot enostavni objekti) v UE B

12740    -    Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu brez opredeljenega namena kot enostavni in nezahtevni objekti v UE A in UE B)

  • Gradbeni inženirski objekti:

21112    -    Regionalne ceste

21121    -    Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

21122    -   Samostojna parkirišča (le v UE A3 in UE A4)

21410    -   Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (v UE A1)

21210    -   Glavne in regionalne železniške proge (le v UE A2)

21520    -   Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (vkopani zadrževalniki v UE A1 in objekti za zaščito rečnih bregov zaradi izpusta v potok Težka voda v UE E), oboji kot enostavni in nezahtevni objekti)

22210    -   Lokalni (distribucijski) plinovodi (kot nezahtevni objekti)

22220    -   Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)

22231    -   Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) - kot nezahtevni in manj zahtevni objekti

22241    -   Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (kot enostavni in nezahtevni objekti)

22242    -   Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (kot enostavni in nezahtevni objekti)

24110         Športna igrišča (igrišče na prostem brez grajenih tribun v UE D velikosti največ do manj zahtevnega objekta)

24122         Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (bazen za kopanje kot enostavni objekt v UE B)

24205    -    Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje in oporni zidovi v UE A, v UE B pa le kot enostavni in nezahtevni objekti)

  • Drugi gradbeni posegi:

31110    -    Nasipi

31120    -    Izkopi in odkopi

31130    -    Utrjene površine

31140    -    Utrjene brežine

32110    -    Ekološki otoki (kot enostaven objekt v UE A3)

32120    -    Urbana oprema (le v UE A, UE D)

32130    -    Objekti za oglaševanje in informacijski panoji (kot enostavni objekti v UE A in UE B)

32140    -    Spominska obeležja (kot enostavni objekti v UE A in UE B)

33110    -    Grajeni prostori na drevesu (kot enostavni objekti v UE B)

(2) Dovoljena je še:

  • prizidava objekta v horizontalni in vertikalni smeri, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela;
  • sprememba namembnosti;
  • dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (nasipavanje do ustrezne kote terena, oblikovanje brežin ipd.);
  • dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;
  • nezahtevni objekti, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, vendar le za potrebe v času gradnje.

(3) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v UE B:

-    garažne stavbe, skladiščne stavbe, zimski vrtovi, pesjaki in nadstrešnice: oblikovno se prilagodijo/uskladijo s stanovanjsko stavbo;

  • ograja: v leseni ali žični izvedbi, oblikovno usklajena s stanovanjsko stavbo;
  • oporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s kamnom/ozeleni s plezalkami;
  • objekt za oglaševanje in spominsko obeležje: površine do vključno 3 m2 in višine do vključno 3 m z upoštevanjem občinskih predpisov o oglaševanju ter omejitev v varovalnem pasu javne ceste.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti v UE B se gradijo skladno z določbami tega člena odloka ter v povezavi s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo SSs - urbana prostostoječa stanovanjska pozidava, v UE C skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo Gg – gozd gospodarskega pomena, v UE D pa skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za rekreacijo in šport.

(5) Ostali prostorsko izvedbeni pogoj glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki ji ta OPPN ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN. Upošteva pa se tudi predpise o univerzalni graditvi in uporabi objektov.

 

11. člen

(vrste dejavnosti)

(1) Območje urejanja je na območju UE A namenjeno urejanju prometnih površin (ceste, železnica), vključno s parkirnimi površinami, spremljajočimi zelenimi površinami ter površinami za pešce in kolesarje. V UE B se dopuščajo dejavnosti, skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava, v UE C skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo Gg – gozd gospodarskega pomena, v UE D pa skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za rekreacijo in šport.

(2) Pri urejanju parkirnih površin se zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za izvajanje eventualne dejavnosti v UE B in za potrebe funkcionalno oviranih oseb ter njihovo ureditev v skladu z OPN.

 

2.3 pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

 

12. člen

UE A

(1) Pogoji urejanja prometne in železniške infrastrukture v UE A1 in UE A2 so podrobneje podani v 19. in 20. členu odloka.

UE B

(2) Obstoječi objekti se ohranjajo, pri čemer se dopusti možnost rekonstrukcije objekta, odstranitve objekta, vzdrževanja objekta in vzdrževalnih del, spremembe namembnosti skladno z namensko rabo prostora, del v zvezi z urejanjem zunanjih površin in del v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

(3) Zgradi se nova stanovanjska stavba, in sicer kot nadomestna gradnja stanovanjske stavbe na sosednjem zemljišču s parc. št. 493/4, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu in na naslovu Šegova ulica 121, ki se ruši.

(4) Vse novogradnje se izvajajo skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo SSs - urbana prostostoječa stanovanjska pozidava.

UE C

(5) Ob Cesti za Drsko se pri krožnem križišču na zemljišču s parc. št. 526/3, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu uredi gozdarska rampa skladno z določbami 39. člena odloka ter skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo Gg – gozd gospodarskega pomena.

UE D

(6) Dopusti se krčitev gozda in ureditev travnatega igrišča na prostem za igre z žogo v velikosti 48 m x 26 m, na zemljišču s parc. št. 547/9, k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu, z ustreznim odvodnjavanjem padavinskih voda s končnim ponikanjem. Višinsko zelo razgiban teren se uravna v plato, okoliški teren pa oblikuje z vkopnimi brežinami. Okoliške gozdne površine se pri tem v največji možni meri ohranjajo in odstranijo le v tolikšni širini okrog igrišča, da ni ogrožena varnost uporabnikov. Območje igrišča se po potrebi ogradi z ograjo, osvetli s svetilkami in opremi s klopmi za sedenje ter koši za odpadke.

(7) Območje se ureja skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za rekreacijo in šport.

UE E

(8) Pogoji urejanja kanalizacije so podrobneje podani v 27. členu odloka.

 

13. člen

(glavni dostopi)

(1) Na območje urejanja se dostopa preko javnega prometnega omrežja. Večina priključnih cest je obstoječih, še nerealizirana pa je priključna državna cesta na stiku s skrajnim južnim delom obvoznice Šmihel, kjer velja DPN ter priključna občinska cesta na Šipčevem hribu na stiku s cesto za Drsko, kjer velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šipčev hrib (Uradni list RS, št. 46/12; v nadaljnjem besedilu: OPPN Šipčev hrib).

(2) Za boljšo prehodnost in izboljšano prevoznost območja se uredijo površine za pešce in kolesarje. Predvidena je gradnja poti z obvoznice do OŠ Šmihel ter tudi povezava z obvoznice na še nerealizirano pot za pešce in kolesarje na severni strani pokopališča Šmihel, kjer velja UN za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta.

(3) Na parkirišče pri pokopališču se dostopa preko ceste za Šmihel in v nadaljevanju po sedanji trasi ulice Šmihel vse do OŠ Šmihel, kjer je predvidena navezava na nove ureditve v UE A3.

(4) Parkirišče pri ŠC NM je dostopno s ceste za Šmihel oziroma z južnega kraka krožnega križišča ter z izvozom na vzhodni krak krožnega križišča.

(5) Dostop v območje UE B se uredi s Šegove ulice (zbirna mestna ali krajevna cesta LZ, odsek 299043 Šegova ulica), in sicer z dela trase, ki se z novimi posegi ne spreminja, nahaja pa se pred lokacijo nivojskega železniškega prehoda, ki se z novimi prometnimi ureditvami ukinja. S te ceste se proti jugu zgradi povezava do obstoječe poljske poti, ki je bila prekinjena, na zemljišču s parc. št. 1296/2, k.o. 1484 - Šmihel pri Novem mestu.

(6) Območje UE C je dostopno le za vozila s ceste za Drsko.

(7) Športne površine v UE D so dostopne preko priključne ceste za romsko naselje s katere se odcepi nova interna cesta za to območje. Predvidena je kot enosmerna cesta za namen intervence.

(8) Območje UE E je dostopno le z območja UE A3.

 

14. člen

(javne površine)

(1) Javne površine na območju urejanja obsegajo območje UE A, ki predstavlja prometno omrežje s parkiriščema pri pokopališču Šmihel in pri ŠC NM s pripadajočo GJI ter območje UE D, ki predstavlja površine za rekreacijo in šport v romskem naselju.

(2) Pri izbiri urbane opreme za urejanje javnih površin se upošteva Katalog urbane opreme za urejanje javnega prostora MONM.

(3) Gradnja cest in vseh ostalih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih ureditev na javnih površinah, določenih s tem odlokom, je v javnem interesu. V javnem interesu so tudi vsi začasni posegi na zemljišča, ki bodo potrebni za izgradnjo javnih površin v času gradnje.

(4) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

 

2.4 Parcelacija in gradbene parcele

 

15. člen

(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi zakoličbe je prikazan na grafičnem načrtu 7 – Načrt parcelacije.

(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 45. člena odloka.

16. člen

(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)

(1) Znotraj območja urejanja so površine razdeljene na več gradbenih parcel.

(2) Na gradbeni parceli z novo stanovanjsko stavbo v UE B se uredijo parkirne in manipulativne površine ter tudi zatravitev in zasaditev. Slednja ne sme ovirati preglednosti oziroma zmanjševati prometne varnosti v obcestnem pasu.

(3) Dopustno je oblikovanje gradbenih parcel za ureditev samostojnih parkirnih površin v UE A.

(4) Za premostitev višinskih razlik se oblikujejo brežine, terase, klančine, stopnice in oporni zidovi. Urejanje z brežinami ima prednost pred gradnjo opornih zidov.

(5) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne stavbe. Od meje sosednje gradbene parcele morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m, ograje in podporni zidovi pa najmanj 0,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.

(6) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.

(7) Urejanje gradbenih parcel v UE B se izvaja skladno z določbami tega člena odloka ter v povezavi s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo SSs - urbana prostostoječa stanovanjska pozidava.

(8) Urejanje zemljišča v UE C se izvaja skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih OPN določa za podrobnejšo namensko rabo Gg – gozd gospodarskega pomena.

(9) Dopustno je oblikovanje gradbene parcele za ureditev športnih površin v UE D.

 

17. člen

(odstranitev obstoječih objektov)

Zaradi novih gradenj in ureditev se odstrani pet obstoječih objektov, in sicer ena nestanovanjska stavba na parc. št. 414/1, dve stanovanjski stavbi na parc. št. 514/5, 493/4 in 493/3 ter pomožni železniški objekt na parc. št. 1354/11, dodatno pa še nestanovanjski (pomožni) objekt na zemljišču s parc. št. 546/1, 546/2, 547/9 in 547/11, vse k.o. 1484 – Šmihel pri Novem mestu.

 

 

3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

18. člen

(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)

(1) Gradnja GJI je dopustna v vseh ureditvenih enotah.

(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.

(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.

(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.

(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.

(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest, v območju državne ceste pa izključno v podzemni izvedbi.

(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.

 

3.1 Prometna infrastruktura

 

19. člen

(pogoji pri posegih v prometno omrežje)

(1) Predvidena je gradnja obvoznice Šmihel s priključnimi cestami za Šmihel ter vse do ŠC NM, Drsko in romsko naselje Šmihel, vključno s površinami za pešce in kolesarje in avtobusnimi postajališči. Obvoznica na območju pokopališča Šmihel poteka pod industrijskim tirom pri ŠC NM pa pod novim železniškim nadvozom. Pri pokopališču Šmihel je predvideno večje parkirišče z mini krožnim križiščem v funkciji avtobusnega obračališča, pri ŠC NM pa je predvideno manjše parkirišče. Pri zasnovi prometnega omrežja je bila upoštevana recenzirana Kapacitetna analiza ključnih križišč za potrebe izdelave IDP rekonstrukcije in prestavitve dela Šmihelske ceste v Novem mestu, končno poročilo (izdelal: Prometnotehniški inštitut, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, št.: PTI-010/2014, Ljubljana, april 2014), ki v izračunih optimalne geometrijske oblike vseh križišč upošteva konične prometne obremenitve v 20 letni planski dobi od leta 2015 do leta 2035.

(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste. Če to ni mogoče, je potrebno za gradbiščne priključke pridobiti ustrezno dokumentacijo in soglasja upravljavcev.

(3) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah prometnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse ceste ter površine za pešce in kolesarje, kakor tudi avtobusna postajališča morajo, morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.

(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa lahko tudi v drugih izvedbah. Interventna pot v severnem delu romskega naselja se zgradi v peščeni izvedbi.

(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15). Na delih poteka ceste skozi strnjene gozdne površine se namesti tudi prometno signalizacijo, ki bo voznike opozarjala na morebitno prečkanje divjadi.

(6) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja ceste. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.

(7) Večja oziroma javna parkirna in manipulativna površina se opremi z lovilcem olj, uredi se tudi ustrezno odvodnjavanje.

(8) Na vseh javnih parkiriščih se skladno s predpisi zagotovi ustrezno število parkirnih mest (vsaj 5 % ali najmanj 1 PM, če je PM manj kot 20) za funkcionalno ovirane osebe, hkrati pa tudi parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila (vsaj 20% od števila PM, vendar ne manj kot 2 PM). Slednja se lahko zaščitijo pred vremenskimi vplivi.

(9) Zunanja parkirna mesta z več kot 5 PM se ozelenijo z zasaditvijo dreves, lahko tudi po robu parkirišča, ob upoštevanju omejitev v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in vodov, in sicer praviloma eno funkcionalno drevo na 5 PM. Izjemoma se lahko, v primeru omenjenih omejitev (npr. zaradi vpliva na železniško progo), namesto dreves zasadijo grmovnice.

(10) Na območju prehoda za pešce je potrebno zagotoviti horizontalno in vertikalno preglednost ter urediti cestno razsvetljavo tako, da bo prehod za pešce ustrezno osvetljen. Zagotovljene morajo biti čakalne površine ob prehodu, ki morajo biti povezane s pločnikom. Potrebno je urediti klančine. Obstoječo ter predvideno prometno signalizacijo in prometno opremo se predvidi tako, da ne bo ovirala pešcev ter bo pravočasno in dobro vidna.

(11) Vsi karakteristični prečni prerezi cest na območju urejanja imajo s tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja, če gre za optimizacijo prometnega omrežja.

(12) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva še veljavne tehnične in ostale predpise ter standarde s področja gradnje, urejanja, uporabe, preglednosti, varnosti, stabilnosti, nosilnosti in vzdrževanja prometnega omrežja.

(13) Na projektno dokumentacijo ter za izvajanje del v območju državne ali občinske ceste ter železniške proge se pridobi projektne pogoje ter soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavcev.

 

20. člen

(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)

UE A1

-    Obvoznica Šmihel

(1) Predvidena je gradnja obvoznice Šmihel v dolžini okrog 1330 m, in sicer med območjem LN za Šmihelsko (Ljubensko) cesto na severni strani in območjem DPN na južni strani, na obeh območjih z izdelano projektno dokumentacijo za državno cesto. Trasa je delno predvidena kot rekonstrukcija regionalne ceste R3 664/2501 Gaber-Uršna sela-Novo mesto od km 21+610 do km 21+767, pretežni del pa kot novogradnja od km 21+610 do km 20+437. Na cesti se zgradita dve štirikraki krožni križišči, in sicer prvo pod novim železniškim nadvozom v km 21+236 z odcepoma proti ŠC NM oziroma Šegovi ulici in cerkvi v Šmihelu oziroma Smrečnikovi ulici, drugo pa severno od romskega naselja Šmihel v km 20+820 z odcepoma za Drsko in romsko naselje. Krožni križišči imata premer Dzun ≥ 36 m, Dotoka ≥ 18 + 2,0 m robnega pasu, širina voznega pasu v krogu pa je 7,0 m.

(2) Nova obvoznica Šmihel na odseku pri pokopališču Šmihel poteka vzporedno z železniško progo ter v podvozu pod industrijskim tirom za Revoz d.d. Ob peščevih površinah na mestu, kjer se obvoznica najbolj približa zidu pokopališča je predviden nižji oporni »parapetni« zid za premoščanje višinskih razlik.

(3) V severnem delu do krožnega križišča pod železniškim nadvozom je ob obvoznici predvidena gradnja enostranske dvosmerne kolesarske steze in pločnika. S slednjega se v km 21+564 odcepi pločnik proti pokopališču Šmihel, v km 21+607 povezava na pot, ki je predvidena na severni strani pokopališča z UN za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, jugozahodno od OŠ Šmihel v km 21+319 pa še povezava za pešce in kolesarje do le-te. V nadaljevanju ob obvoznici poteka večnamenska pot, in sicer za zelenico ob vozišču. Krajši potek večnamenske poti je predviden na skrajni severni strani, v območju priključka z Lebanovo ulico (zbirna mestna ali krajevna cesta LZ, odsek 299141 Lebanova ulica) v km 21+730, vse do križišča z Ulico Mirana Jarca (javna pot JP, odsek 799043 Ulica Mirana Jarca), in sicer v obsegu kot ga omogoča prostor.

(4) Večnamenska pot na območju urejanja je predvidena kot skupna mešana površina in se praviloma nameni prometu pešcev in kolesarjev, mestoma pa tudi prometu drugih uporabnikov (npr. lastnikom zemljišč, za vzdrževalna dela ipd.).

(5) S krožnega križišča pod železniškim nadvozom se med severnim in zahodnim krakom uredi peš in kolesarska povezava širine 3,00 m do novega železniškega postajališča Novo mesto Šmihel.

(6) Ob severnem in južnem kraku krožnega križišča, ki se nahaja pod železniškim nadvozom, se uredi par avtobusnih postajališč, v smeri Novega mesta v km 21+280 in v smeri Uršnih sel v km 21+194.

(7)

-    prometna funkcija ceste: povezovalna

-    projektna hitrost 50 km/h, od km 20+437 do km 21+174 pa 70 km/h

 

Normalni prečni profil obvoznice Šmihel od km 20+437 do km 21+174

-    širina bankine / berme                                                                                         1 x 0,50 m

-    širina večnamenske poti                                                                                     1 x 2,50 m

-    širina varovalnega pasu-zelenica                                                                        1 x 2,75 m

-    širina voznega pasu                                                                                              2 x 3,25 m

-    širina robnega pasu                                                                                             2 x 0,25 m

-    širina bankine / berme                                                                                          1 x 1,25 m

-    skupaj                                                                                                                       14,00 m

 

Normalni prečni profil obvoznice Šmihel od km 21+174 do km 21+685

-    širina bankine / berme (m)                                                                                   1 x 1,25 m

-    širina voznega pasu                                                                                             2 x 3,25 m

-    širina robnega pasu                                                                                             2 x 0,25 m

-    širina varovalnega pasu                                                                                       1 x 0,50 m

-    širina kolesar                                                                                                        2 x 1,00 m

-    širina varnostna širina                                                                                          1 x 0,25 m

-    širina pešec                                                                                                          2 x 0,75 m

-    širina bankine / berme                                                                                          1 x 0,50 m

-    skupaj                                                                                                                       13,00 m

 

Normalni prečni profil obvoznice Šmihel od km 21+685 do km 21+767

-    širina bankine / berme                                                                                         1 x 1,25 m

-    širina voznega pasu                                                                                             2 x 3,00 m

-    širina robnega pasu                                                                                             2 x 0,25 m

-    širina varovalnega pasu                                                                                      1 x 0,50 m

-    širina večnamenske poti                                                                                       1 x 2,30 m

-    širina bankine / berme                                                                                         1 x 0,50 m

-    skupaj                                                                                                                      10,55 m

 

  • Cesta za Šmihel

(8) Predvidena je v skupni dolžini okrog 449 m, in sicer od krožnega križišča v km 21+236 na obvoznici Šmihel proti zahodu vse do krožnega križišča pri ŠC NM v km 0+070 in proti vzhodu vse do križišča pri cerkvi v Šmihelu, kjer se preoblikuje v mini štirikrako krožno križišče premera Dzun ≥ 20 m, Dotoka ≥ 8 m s širino voznega pasu v krogu 6,0 m. Robni pas je od voznega pasu ločen z robnikom.

(9) Dodatno je predviden še odsek pri ŠC NM med OŠ Dragotin Kette in Šegovo ulico (zbirna mestna ali krajevna cesta LZ, odsek 299043 Šegova ulica), v dolžini okrog 142 m, ki predstavlja severni in južni krak krožnega križišča premera Dzun ≥ 32 m, Dotoka ≥ 14 + 2,0 m robnega pasu, širina voznega pasu v krogu pa je 7,0 m. Robni pas je od voznega pasu ločen z robnikom. Med severnim in južnim krakom krožnega križišča se uredi priključek za dostop do kurilnice SC NM in sicer po zemljišču s parc. št. 470/5, k.o. Šmihel pri Novem mestu.

(10) Na vzhodni strani krožnega križišča oziroma železniškega nadvoza se zgradi enostransko avtobusno postajališče v smeri proti Šmihelu, in sicer za en avtobus. Ob platoju avtobusnega postajališča je predvideno nivojsko ločeno čakališče, v širini 2,00 m ter plato za postavitev tipskega nadstreška. Širina avtobusnega postajališča je 3,60 m.

(11) Na celotnem poteku je predviden potek večnamenske poti, in sicer pretežno enostranski, dvostranski pa na območju ŠC NM in avtobusnega postajališča, medtem ko je pri cerkvi na južnem kraku mini krožnega križišča predviden dvostranski pločnik, na vzhodnem kraku pa enostranski.

(12) Severni krak krožnega križišča pri cerkvi se naveže na izdelano projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-664/2501, od km 21+225.00 do km 21+555.00 – z ureditvijo obojestranskega pločnika za pešce vse do pokopališča Šmihel. Vzhodni krak ima povezavo na Smrečnikovo ulico (zbirna mesta ali krajevna cesta LZ, odsek 299011 Smrečnikova ulica), južni krak pa na rekonstruirano traso ulice Šmihel.

(13)

  •  prometna funkcija ceste: zbirna
  •  projektna hitrost 40 km/h

 

Normalni prečni profil ceste za Šmihel – ŠC NM

     širina bankine / berme                                                                                   1 x 1,00 m  širina pasu                                                                                                      2 x 2,75 m  širina robnega pasu                                                                                       2 x 0,25 m  širina varovalnega pasu                                                                                 1 x 0,50 m  širina večnamenske poti                                                                                1 x 2,50 m
     širina bankine / berme                                                                                   1 x 0,50 m

- skupaj                                                                                                                    10,50 m

 

  • Cesta za romsko naselje Šmihel

(14) Potek je predviden v dolžini okrog 250 m, in sicer od krožnega križišča na obvoznici Šmihel v km 20+820 in nato v nadaljevanju proti jugu do romskega naselja, kjer se naveže na ulico Pot v gaj (javna pot JP, odsek 799168 Šmihel). Ob cesti je predviden enostranski pločnik. Pred naseljem se od nje v km 0+182 odcepi enosmerna interventna pot dolžine okrog 208 m in širine 3,5 m v smeri proti vzhodu, ki poteka mimo predvidenih športnih površin, se nato zalomi proti jugu in nato naveže na nekategorizirano cesto v območju romskega naselja na vzhodni strani. Z novo dovozno cesto se posledično ukine obstoječ dovoz preko nivojskega prehoda z železniško progo na vzhodni strani naselja (izven območja urejanja).

(15)

-    prometna funkcija ceste: dostopna

-    projektna hitrost 30 km/h

 

 

Normalni prečni profil ceste za romsko naselje

-    širina bankine / berme                                                                                    1 x 0,50 m

-    širina pešec                                                                                                     1 x 1,20 m

-    širina varovalnega pasu                                                                                  1 x 0,50 m

-    širina voznega pasu                                                                                        2 x 2,50 m

-    širina bankine / berme                                                                                    1 x 1,25 m

-    skupaj                                                                                                                     8,45 m

 

-    Železniško omrežje

(16) Predvidena je:

-    gradnja novih in obstoječih cestnih povezav v varovalnem progovnem in progovnem pasu regionalne železniške proge št. 80 d. m.-Metlika-Ljubljana;

-    izven nivojsko prečkanje industrijskega tira, ki na območju urejanja poteka na viaduktu, pri čemer se zagotovi prosti profil višine min. 4,7 m pod spodnjim robom konstrukcije viadukta za potek nove ceste;

-    gradnja novega železniškega nadvoza, ki služi izven nivojskemu prečkanju regionalne železniške proge nad krožnim križiščem. Pri tem se zagotovi prosti profil višine min. 4,7 m pod spodnjim robom konstrukcije novega nadvoza. Slednji se gradi kot integriran okvir z dvema razponoma z vmesno podporo;

-    ukinitev obstoječega nivojskega železniškega prehoda NPr v km 76+437 (na stiku Šegove in Bajčeve ulice);

-    posledično, po realizaciji trase obvoznice, tudi ukinitev obstoječega nivojskega železniškega prehoda pri romskem naselju Šmihel NPr v km 75+906 (izven območja urejanja), ki pa se eventualno lahko ohrani kot peš in kolesarska pot, če s tem soglaša upravljavec železniške proge.

(17) Upoštevati je treba trase SVTK kablov in SVTK naprav. Na območju tras SVTK kablov ni dovoljeno nižanje nivoja zemljišča, nasipavanje z gradbenim ali drugim materialom. Vožnja s težko gradbeno mehanizacijo po kabelski trasi ter kakršenkoli poseg v območje zemeljske trase SVTK kablov nista dovoljena brez prisotnosti predstavnika upravljavca.

(18) Odmik objektov in naprav mora biti min. 12,00 m od osi skrajnega tira, odmik infrastrukturnih in komunalnih vodov min. 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge, globina križanj z železniško progo pa min 2,20 m pod ZRT.

(19) Gradbene objekte in druge objekte in naprave je, v varovalnem progovnem pasu železnice, dovoljeno graditi in postavljati skladno z veljavno zakonodajo.

-

(20) Posegi ne smejo ogroziti ali poslabšati stabilnosti zemeljskega trupa železniške proge. Po končanih delih se teren ob železniški progi ustrezno uredi. Rešitve se detajlno pokažejo v projektni dokumentaciji.

(21) Upoštevati je treba veljavno zakonodajo in predpise s področja železniške infrastrukture. 

 

UE A2

  • Cesta za Drsko

(22) Predvidena je v dolžini okrog 537 m, in sicer od krožnega križišča v km 20+820 na obvoznici Šmihel proti severozahodu vse do območja Šipčevega hriba, kjer velja OPPN Šipčev hrib ter je izdelana projektna dokumentacija za gradnjo GJI na katero se navežejo nove ureditve. Na celotni trasi ceste poteka enostranska zelenica, za njo pa večnamenska pot.

(23) S ceste se uredijo dostopi na obstoječe poljske in gozdne poti, ki se jih prekine. Ob krožnem križišču pa se zahodno med krakoma Ceste za Drsko in obvoznico Šmihel na zemljišču s parc. št. 526/3, k.o. Šmihel pri Novem mestu lahko uredi tudi gozdarska rampa.

(24)

-    prometna funkcija ceste: zbirna

-    projektna hitrost 60 km/h

 

Normalni prečni profil ceste za Drsko znaša:

-    širina bankine / berme                                                                                    1 x 0,50 m

-    širina večnamenske poti                                                                                 1 x 2,50 m

-    širina varovalnega pasu-zelenica                                                                   1 x 2,75 m

-    širina voznega pasu                                                                                        2 x 2,75 m

-    širina robnega pasu                                                                                        2 x 0,25 m

-    širina bankine / berme                                                                                      1 x 1,00 m

-    skupaj                                                                                                                  12,75 m

 

UE A3

-    Območje med OŠ Šmihel in pokopališčem Šmihel

(25) Zaradi prestavitve trase Šmihelske ceste se dostop do pokopališča ohranja mimo OŠ Šmihel, hkrati pa preoblikuje v slepo ulico z mini krožnim križiščem na koncu, premera Dzun ≥ 25 m, Dotoka ≥ 12 m in širino voznega pasu v krogu 6,5 m. Ob njej se uredi obojestranski pločnik ter avtobusno postajališče za dva avtobusa. Ob platoju avtobusnega postajališča je predvideno nivojsko ločeno čakališče v širini 2,00 m ter plato za postavitev tipskega nadstreška. Širina avtobusnega postajališča je 3,60 m. Južno od avtobusnega postajališča je predvidena navezava na izdelano projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste z ureditvijo obojestranskega pločnika za pešce do križišča s Smrečnikovo ulico.

(26) Z zahodne strani mini krožnega križišča se dostopa na predvidena parkirišča (okrog 93 PM, od teh predvidoma 7 PM za invalide, dodatno pa še parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila), predvidoma na treh parkirnih površinah (detajlna organizacija parkirišča se prikaže v projektni dokumentaciji). Vzdolž parkirišča poteka pot vse do pokopališča, ki pa se v nadaljevanju naveže na pločnik na obvoznici Šmihel.

 

UE A4

-    Parkirne površine pri ŠC NM

(27) Vzdolž južnega kraka krožnega križišča se zgradi večje avtobusno postajališče za ŠČ NM in manjše parkirišče (okrog 16 PM, od teh predvidoma 1 PM za invalide, dodatno pa še parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila), in sicer z orientacijo v smeri sever – jug ter z obojestranskim pločnikom.

 

Nadvoz in oporni zidovi

(28) Predvidena je tudi gradnja železniškega nadvoza in zahtevnejših opornih zidov (shematsko prikazanih v grafičnih načrtih), in sicer:

-    Nadvoz železniške proge Novo mesto – Metlika v km 21+233.33:

zasnovan kot integriran okvir z dvema teoretičnima razponoma 39,0 m, z vmesno "V" podporo. Skupna dolžina prekladne konstrukcije, merjeno po osi tira, znaša 80,65 m, skupna dolžina z oporniki in vzporednimi krili vred pa 91,94 m. Skupna širina prečnega prereza znaša tako 9,8 m. Pod prekladno konstrukcijo - ploščo podvoza je zagotovljen potreben svetli profil višine 4,70 m;

-    Oporni zid od km 21+086.818 do km 21+155.099:

s severozahodne strani podpira zemljišče vzdolž obvoznice Šmihel, po katerem praktično vzporedno poteka železniška proga, v dolžini okrog 69,77 m, višine okrog 1,90 do 3,16 m, zasnovan kot armiranobetonski težnostni zid z nizko stopnjo armiranosti;

-    Oporni zid od km 21+106.895 do km 21+189.244:

z jugovzhodne strani podpira zemljišče vzdolž obvoznice Šmihel, s krajevno, lokalno cesto in objekti, ki niso predvideni za rušenje, in sicer s postavitvijo dveh zidov (spodnjega ob cesti in izza njega še zgornjega oziroma višje postavljenega z vmesno stopnjo – bermo) v skupni dolžini okrog 82,35 m. Spodnji zid je visok okrog 6,00 m, zgornji pa okrog 4,48 m, zasnovana pa sta kot armiranobetonska težnostna zidova z nizko stopnjo armiranosti;

-    Oporni zid od km 21+278.838 do km 21+410.621:

podpira zemljišče vzdolž obvoznice Šmihel, po katerem praktično vzporedno poteka železniška proga, v dolžini okrog 128,51 m, višine okrog 2,75 do 4,04 m, zasnovan kot armiranobetonski težnostni zid z nizko stopnjo armiranosti;

-    Oporni zid od km 21+469.704 do km 21+493.108:

z vzhodne strani podpira zemljišče, vzdolž obvoznice Šmihel, po katerem praktično vzporedno poteka železniška proga, v dolžini okrog 23,40 m, višine okrog 3,97 do 6,88 m, zasnovan kot v temelj vpeta armiranobetonska stena;

-    Oporni zid od km 21+543.241 do km 21+589.778 oziroma do konca pokopališča:

s severovzhodne strani podpira zemljišče, vzdolž obvoznice Šmihel, po katerem praktično vzporedno poteka železniška proga, v dolžini okrog 46,54 m, višine okrog 2,06 do 4,71 m, zasnovan kot AB težnostni zid z nizko stopnjo armiranosti;

-    Oporni zid od km 0+080.917 do km 0+127.010:

s severne strani podpira zemljišče, vzdolž ceste na potezi Smrečnikova ulica - ŠC NM, v dolžini okrog 46,16 m, višine okrog 3,25 do 4,31 m, zasnovan kot AB težnostni zid z nizko stopnjo armiranosti. Zagotovi se prisotnost geomehanika zaradi definiranja načina izvedbe morebitnih stabilnostnih ukrepov za temelje bližnje stanovanjske stavbe;

-    Oporni zid od km 0+276.460 do km 0+315.697:

podpira zemljišče, vzdolž ceste na potezi Smrečnikova ulica - ŠC NM, v dolžini okrog 39,24 m, višine okrog 3,76 do 5,28 m, zasnovan kot AB težnostni zid z nizko stopnjo armiranosti.

(29) Oporni zidovi omogočajo vodenje ceste v pogojih, kjer ni možna izvedba naravnih brežin in podpirajo spodnji ustroj železniške proge ali zemljišča z objekti, kjer nastopa višji nivo tal. Na zidu se namesti žičnata ali panelna varnostna ograja (za pešce).

(30) Oporni zid se zgradi tudi v krožnem križišču pri cerkvi sv. Mihaela ter pri stanovanjski stavbi na zemljišču s parc. št. 420/28, k.o. 1484 - Šmihel pri Novem mestu.

(31) Detajlni potek, gabariti in konstrukcijske zasnove opornih zidov, vključno s končnimi stacionažami, se prikažejo v projektni dokumentaciji.

 

3.2 Energetska infrastruktura

 

21. člen

(električno omrežje)

(1) Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno električno omrežje na območju urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira in po potrebi dogradi. Na mestih tangenc obstoječih vodov in naprav z novimi prometnimi površinami, se predvidi ustrezno zaščito/nadomestne vode v novi elektrokabelski kanalizaciji, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev s tem posegom ne sme poslabšati.

(2) Nova elektrokabelska kanalizacija se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji, pod povoznimi površinami pa se dodatno mehansko ojača z zaščitnimi cevmi. Priključno-merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta na parcelni meji.

(3) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upoštevajo omejitve v varovalnih pasovih elektroenergetskih omrežij, veljavni varnostni in tehnični predpisi/standarde s področja energetike, varstva pri delu pred nevarnostjo električnega toka, pogojev in omejitev gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, kakor tudi predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, pri uporabi delovne opreme ter glede elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.

 

22. člen

(razsvetljava javnih površin)

(1) Obstoječe omrežje razsvetljave javnih površin se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ter dogradi z novo razsvetljavo s svetilkami, po potrebi pa se ustrezno prestavijo ali nadomestijo tudi že obstoječe. Razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.

(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi s področja osvetljenosti državnih cest, upoštevajoč priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/ in določbami predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

 

 

 

 

23. člen

(plinovodno omrežje)

Prenosno plinovodno omrežje

(1) Območje urejanja ne sega v varovalni pas obstoječih ali predvidenih prenosnih plinovodov.

Distribucijsko plinovodno omrežje

(2) Obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi ter zavaruje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov ter ostalimi predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Prestavitvena dela, zaradi katerih bo motena oziroma prekinjena dobava plina, se izvajajo v času izven ogrevalne sezone, terminsko v času najmanjšega dnevnega odjema zemeljskega plina in terminsko v soglasju z upravljavcem distribucijskega plinovodnega omrežja.

 

24. člen

(raba energije)

(1) Ogrevanje stavb je možno na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije. Pri tem se smiselno upošteva predpis o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Novo mesto.

(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).

 

3.3 Komunikacijska infrastruktura

 

25. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi/posodobi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Točke navezav določi posamezni upravljavec omrežja.

(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.

(3) Upoštevajo se predpisi o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (npr. jaškov).

 

3.4 Okoljska infrastruktura

 

26. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obstoječe vodovodno omrežje se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira in deloma dogradi, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).

(2) Sočasno z rekonstrukcijo in gradnjo vodovodnega omrežja se ustrezno dogradi tudi hidrantno omrežje.

(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.

(4) Končno situacijo rekonstrukcije obstoječega javnega vodovodnega omrežja (OJVO) ter končno situacijo predvidenega javnega vodovodnega omrežja (PJVO) mora projektant uskladiti z upravljavcem javnega vodovodnega omrežja (JVO).

 

27. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje na območju urejanja se na posameznih odsekih zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno rekonstruira ali po potrebi dogradi s kanalizacijo za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo (npr. na odseku med ŠC NM proti potoku Težka voda, kjer se mešano kanalizacijo obnovi istočasno z gradnjo kanalizacije padavinskih voda, pri čemer se slednja predvidi za odvajanje padavinskih voda s ceste, del ŠC NM ter parkirnih površin za potrebe pokopališča in OŠ Šmihel, pa tudi obnova/prestavitev obstoječe kanalizacije iz smeri Šegove ulice), na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Na kanalizacijo ni dovoljeno postavljati opornega zida.

(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.

(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.

Odpadne komunalne vode

(4) Komunalne odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje.

Odpadne padavinske vode

(5) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (npr. s ponikanjem in z zadrževanjem padavinskih voda pred priključevanjem na (javni/cestni) kanalizacijski sistem ter iztokom v naravni odvodnik) ter tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino. Odvajanje padavinskih voda s cest ni dovoljeno v obstoječo mešano kanalizacijo in kanalizacijo odpadnih komunalnih voda. Dodatne obremenitve s padavinskimi vodami ne smejo poslabšati hidravličnih razmer v kanalizacijskem sistemu ter vodnega režima oziroma ne smejo vplivati na povečanje poplavne ogroženosti dolvodnega odseka. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(6) Odvodnjavanje se izvede na naslednji način:

-    Za sistem odvodnjavanja padavinskih voda z območja cest in križišč obvoznice je predvideno točkovno odvodnjavanje. Onesnažene padavinske vode se preko sistema odvodnjavanja pred skupnim iztokom v potok Težka voda ter po terenu očistijo preko standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2), ki se natančneje dimenzionirajo na osnovi hidravličnega izračuna pri izdelavi projektne dokumentacije.

-    Odvodnjavanje priključnih cest se lahko izvede kot razpršeno odvodnjavanje, urejeno s prelivanjem preko bankine, s posamičnimi izpusti ali z napravami za odvodnjavanje z javne ceste, ki zbirajo vodo do skupne točke izpusta iz območja javne ceste.

-    Kjer okoliški teren od roba nasipa pada, je odvodnjavanje zagotovljeno, kjer pa je teren nagnjen proti nasipu je dreniranje spodnjega planuma predvideno z jarkom ob vznožju nasipa.

-    Odvodnjavanje s prometnih površin se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni vozišča, z navezavo na kanalizacijsko omrežje. Ob hodnikih za pešce se namestijo vtočni objekti, ki zbirajo vodo v novem kanalizacijskem sistemu za odvod odpadnih padavinskih voda in opremijo s peskolovi. Iz njih se voda po drenažnem sistemu vodi do primarnega gravitacijskega kanala.

-    Izpustna glava kanala za odvod odpadne padavinske vode se detajlno projektno obdela in ne sme segati v pretočni profil vodotoka. Oblikuje se v naklonu brežine potoka z vgrajeno povratno zaklopko tako, da tok vode ne bo turbulenten in ne bo povzročal erozije korita. Brežina struge vodotoka se v območju izpusta ustrezno protierozijsko zaščiti tako, da ob nastopu visokih voda ne bo prišlo do rušenja, spodjedanja brežine ali poglabljanje dna. Za utrditev dna in brežin so predvideni naravni materiali. Brežina potoka okoli novega izpusta in kamnite obloge pa se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem.

 

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.

(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

(4) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredi ustrezno število odjemnih mest in po potrebi prestavi lokacije z obstoječimi zabojniki na ustreznejše lokacije (npr. pri pokopališču). Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta, ki se uredijo ob robu prometnih površin, morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.

(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi z ustreznim tlakom, ogradi z enostavno oblikovano ograjo, lahko pa tudi nadkrije z nadstreškom. V sklopu javnih površin se predvidi tudi namestitev košev za smeti, ki naj bodo enotno oblikovani.

 

 

4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

29. člen

(1) V območje urejanja so na zahodni strani vključeni deli naslednje kulturne dediščine:

  • spomenik in vplivno območje spomenika Novo mesto – Pomembnejši grobovi na pokopališču Šmihel (memorialna dediščina, evid. št. 8716, Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Novo mesto (DUL, št. 30/16; v nadaljnjem besedilu: pokopališče));
  • objekt Novo mesto – Dekliška šola z internatom v Šmihelu (profana stavbna dediščina, evid. št. 15664; v nadaljnjem besedilu: dekliška šola z internetom);
  •  vplivno območje spomenika Novo mesto – Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu (sakralna stavbna dediščina, evid. št. 2085, Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Novo mesto (DUL, št. 30/16; v nadaljnjem besedilu: cerkev sv. Mihaela)).

(2) Načrtovanje in izvedba obvoznice Šmihel ne sme fizično ogrožati varovanega pokopališča in njegovih delov (zid, vegetacija ipd.) ali povzročiti bistvenega povečanja negativnih vplivov (hrup, emisije ipd.). Ohranja se značilna prostorska podoba pokopališča, cerkve sv. Mihaela in dekIiške šole z internatom.

(3) V križišču pri cerkvi sv. Mihaela se predvidi kamniti oporni zid ali ohranja obstoječ, skladno z usmeritvami pristojne kulturnovarstvene službe.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(5) Obvezna je pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.

 

5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

 

30. člen

(splošni pogoji)

Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.

 

31. člen

(varstvo pred prekomernim hrupom)

(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(3) Predlog protihrupnih ukrepov obsega:

  • zmanjšanje emisije hrupa na viru z uporabo absorpcijske obrabne plasti vozišča;
  • ukrepi s sanacijo zvočne izolirnosti oken varovanih prostorov na devetih stavbah na naslovih Šegova ulica 118, Ulica Mirana Jarca 20, Bajčeva ulica 10, 8, 6 in 4, Šmihel 12 in 8 ter Smrečnikova ulica 60.

(4) Izvedba protihrupnih ograj ni predvidena. Natančen obseg vseh ukrepov na preobremenjenih stavbah (npr. zamenjava oken, eventualna postavitev protihrupne ograje ipd.) se določi pri izdelavi projektne dokumentacije, in sicer v noveliranem elaboratu pasivne protihrupne zaščite, pri čemer se dodatno izmeri zvočno izolirnost obstoječih oken.

 

32. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka, ob upoštevanju občinskega predpisa glede kakovosti zraka.

(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:

  • prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
  • nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.

33. člen

(varstvo pred onesnaženjem voda)

(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda (tudi s cest) se na območju urejanja ustrezno uredi, in sicer v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.

(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem ter po njem na Centralno čistilno napravo v Ločni.

(3) Čiste padavinske vode s streh se lahko pred iztokom v kanalizacijski sitem zbere in uporabi za sanitarno vodo, za zalivanje ipd., če geološka sestava tal omogoča, pa tudi ponika.

(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje padavinskih voda s cest ni dovoljeno v obstoječo mešano kanalizacijo in kanalizacijo odpadnih komunalnih voda.

(5) Onesnažene padavinske vode se pred iztokom v potok Težka voda ter po terenu očistijo v lovilcih olj.

(6) Oblikovanje izpustne glave kanala za odvod odpadne padavinske vode ne sme poslabšati stanja voda oziroma tangiranega vodotoka.

(7) Upoštevajo se določbe iz 27. člena odloka glede načina odvodnjavanja.

 

34. člen

(varstvo ribjega habitata, ribjih vrst in drstišč)

(1) Vsak poseg v novomeški ribiški okoliš oziroma v ribolovni revir Težka voda se načrtuje in izvede v skladu s predpisi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah, ohranjanju naravnih habitatov ter divje favne in flore.

(2) Upoštevajo se naslednje usmeritve glede izvajanja gradbenih del:

-    Dela, ki lahko vplivajo na kakovost in kalnost vode se načrtuje in opravi izven drstne dobe vrst rib, ki poseljujejo vodni prostor Težke vode. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč se ne izvajajo med 1.2. in 30.6., izven dovoljenega obdobja pa le v dogovoru z Ribiško družino Novo mesto;

-    Vsi posegi se izvajajo tako, da se prepreči onesnaževanje vodotokov s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Prepreči se izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča;

-    V času izvajanja načrtovanih posegov se kontinuirano spremlja povečanje kalnosti oziroma motnosti vode na območju, kjer se bodo posegi izvajali. Kaljenje vode se omeji na čim krajše časovno obdobje in neprekinjeno ne srne trajati več kot štiri dni;

-    Odpadkov in gradbenega materiala se ne odlaga v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

-    Pri gradnji izpusta kanala za odvod padavinske vode v potok Težka voda se morebitne utrditve brežine predvidijo v čim manjšem obsegu (največ 1 m gorvodno in dolvodno od izpusta). Če je le mogoče, se utrditve izvedejo brez betoniran]a in z naravnimi materiali;

-    V dno struge potoka Težka voda se ne posega.

 

35. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

 

36. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi s področja osvetljenosti državnih cest, upoštevajoč priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/ in s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Osvetlitev objektov, parkirnih in drugih površin ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.

 

37. člen

(varstvo krajinskih značilnosti)

(1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena ter uporabi avtohtono vegetacijo.

(2) Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Zahtevnejši podporni zidovi se gradijo skladno z določili v 20. členu, ostali pa le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo.

(3) Na območju urejanja je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo kvalitetno zasaditev.

(4) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.

(5) Pri urejanju UE A se upošteva naslednja zasaditev in zatravitev, ki se lahko v fazi projektiranja spremeni ali dopolni, če to pomeni optimizacijo rešitev:

  • Drevoredno drevo (Carpinus betulus ”Fastigiata” – stebrasti beli gaber, Quercus robur “Fastigiata” – stebrasti hrast, Acer platanoides);
  • posamezno drevo (Quecus robur – hrast dob, Quecus rubra – rdeči hrast, Platanus x acerifolia – javorolista platana), ki ima členitveno funkcijo in deluje kot orientacijska točka, s pomočjo katere se uporabniki bolje znajdejo v prostoru;
  • drevje v skupini (Acer campestre – maklen, Acer pseudoplatanus - beli javor, Carpinus betulus - beli gaber, Fraxinus ornus - mali jesen):
  • gruče manjših dreves so predvidene v nasipnih in vkopnih brežinah. Locirane so tako, da vidno skrajšujejo presek brežine, pri čemer pomagajo tudi grmovnice;
  • drevoredne poteze so predvidene vzdolž odsekov, ki potekajo skozi urbanizirano območje: npr. ob železniški progi nasproti pokopališča in dalje od krožnega križišča pod železniško progo v bližini ŠC NM. Enakomeren ritem in izenačena oblika krošenj oblikujejo od daleč zaznavno, zeleno volumsko potezo, ki bo dala temu odseku obcestnega prostora poseben značaj, istočasno pa bo prikrila železniški nasip.
  • grmovnice (Cornus mas - navadni dren, Cornus sanguinea - rdeči dren, Corylus avellana - navadna leska, Frangula alnus - navadna krhlika, Ligustrum vulgare – kalina, Potentilla fruticosa – petprstnik, Spiraea x bumalda – medvejka, Viburnum lantana – dobrovita):
  • skupine grmovnic so praviloma predvidene v spodnjem ali zgornjem pasu brežine z zadostnim odmikom od roba cestne bankine. V urbanem območju so v območju križišč uporabljene tudi cvetoče grmovnice, sajene v enojnih nizih, ki nakazujejo parkovni značaj ureditve obcestnega prostora;
  • strižena živa meja se uporabi v ločilnem zelenem pasu med cesto in kolesarsko stezo in pločnikom;
  • vzpenjavke (Parthenocysus tricuspidata – divja trta, Cotoneaster salicifolius – vrbolistna panešpljica, Cotoneaster dammeri “Skogholmen” - damerijeva panešpljica, Hedera helix – bršljan);
  • za setev na nasipnih brežinah ter za sanacijo med gradnjo prizadetih zatravljenih površin se uporabi standardne travne mešanice, primerne za to okolje;
  • v osrednjih otokih krožnega križišča pri ŠC NM in na Obvozni cesti Šmihel se zasadi večje drevo v centru in manjša drevesa z oblikovano krošnjo v oseh cest. Nizke posamezne grmovnice se sadijo v parterju. Upošteva se min. 3,0 m odmik od notranjega roba vozišča oziroma robnika. Zunanji pas otoka krožnega križišča se zaradi boljše preglednosti zatravi;
  • v otoku križišča pod železniško progo je predvidena le zatravitev, dopustna je saditev prekrovnih grmovnic, trajnic ali sezonskega cvetja. V takšnem primeru se zagotovi ustrezen namakalni sistem;
  • oporni zidovi na poteku cestne trase ob železniški progi, bodisi enojni ali kaskadni, se z zgornje ali spodnje strani zazelenijo z vzpenjavkami;
  • na odseku, kjer trasa preseka gozdni sestoj, se vzpostavi nov gozdni rob. To se doseže s premišljenim izsekom odraslega drevja tako, da se čim bolj ohranita grmovni in zeliščni vegetacijski sloj. Posek naj poteka pod stalnim nadzorom gozdarske službe;
  • V usekih se predvidi zasaditev skupin grmovnic in nižjega drevja v pasu pod gornjim robom brežine. Del brežin se v pasu 4,00 m od roba bankine le zatravi zaradi boljše preglednosti in širšega prostega profila ceste;
  • v nasipnih brežinah se zasaditev praviloma nastavi na spodnji rob – bazo nasipnega stožca, konča pa se v 4,00 m pasu pod gonjim robom, in sicer zaradi zagotovitve strojne košnje z vozišča ali pločnika oziroma kolesarske steze;
  • Pri saditvi se obvezno upoštevati priporočene odmike. Saditi se ne sme v min. 4,0 m širokem pasu od roba bankine, kjer je predvidena strojna košnja in vzdrževanje bankin in brežin iz vozišča. Odmiki od podzemnih infrastrukturnih vodov, meteorne kanalizacije in drugih cestnih objektov znašajo za drevje min 3,00 m (odvisno od vrste) in 2,00 m za grmovnice;
  • pretežen del drevja se sadi v ob vznožju ali v pasu pod vrhom novo oblikovanih nasipnih in vkopnih brežin. Nad ali pod pasom drevja se sadijo grmovnice. Brežine se pred saditvijo zazemlji in zatravi.

38. člen

(varstvo kmetijskih površin in tal)

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.

(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine, da se zagotovi najmanjše možno poseganje na kmetijske površine tako, da bo kmetijska dejavnost čim manj motena ter ob upoštevanju predpisov, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih zemljišč. Prav tako se med gradnjo in po njej zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.

(3) Začasne prometne in gradbene površine se ne urejajo na kmetijskih površinah z dobrim pridelovalnim potencialom, ampak se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala. V projektni dokumentaciji se prikaže oziroma opiše mesta deponij odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala.

(4) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje viška izkopanega materiala na teren, še posebej na kmetijska zemljišča, ter zasipavanje struge in poplavnega prostora vodotokov ni dovoljeno, kakor tudi ne nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.), predvsem pa ponovni vgradnji v kmetijske površine in za izboljšavo kmetijskih površin v okolici, ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.

(5) V kolikor bodo kmetovalci v času gradnje cest in spremljajočih ureditev predvidenih s tem OPPN zaradi motenj v kmetijski proizvodnji, ki bodo posledica izvedbe del v času gradnje utrpeli ekonomsko izgubo, so le ti upravičeni do odškodnine.

 

39. člen

(varstvo gozda)

(1) Omogoči se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja.

(2) V krožnem križišču pri romskem naselju se ob odcepu za Drsko uredi rampa v velikosti 10 x 20 m za skladiščenje in nakladanje lesa na gozdarske kamione ter dostop vlake na omenjeno cesto. Rampni prostor se utrdi z grobim materialom (50 - 100 mm). Pred priključkom na cesto se uredi odvodnjavanje vlake in rampnega prostora.

(3) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren se v delu, kjer ostaja gozd, vzpostavi v prvotno stanje. Poseg se izvede tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.

(4) Pri sečnji gozdnega drevja se upošteva:

-    Drevje, predvideno za posek, se označi. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj in označitvi meje urejanja na terenu.

-    Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe, ki se izda po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

-    Štorov in odvečnega odkopnega materiala, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.

-    Upošteva se določbe veljavnih predpisov glede gozdov, varstva pred požarom v naravnem okolju, izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter glede gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo.

 

 

 

40. člen

(ohranjanje narave)

Na vzhodni strani območja urejanja je evidentirana naravna vrednota potok Težka voda kot desni pritok reke Krke z močnim krškim izvirom pri Stopičah (naravna vrednota državnega pomena (hidrološka, ekosistemska), evid. št. 8162). Zaradi gradnje izpusta padavinskih voda je predviden poseg v brežino potoka, ki se izvede po določilih tega OPPN.

 

 

6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

41. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico ali plazljivo. Površinskih voda v območju urejanja ni. Severovzhodno pa se nahaja potok Težka voda.

(2) Na področju hidrologije je območje urejanja označeno kot erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi. Pri projektiranju se upoštevajo določbe 27. člena odloka glede načina odvodnjavanja odpadnih padavinskih voda.

(3) Upoštevajo se tudi geološko geomehanske značilnosti terena, in sicer na naslednji način:

  • Vkopne brežine se oblikuje v naklonu 1:2. Pri vkopih višjih od 4 m izvedenih samo v glinenih zemljinah se brežine oblikujejo v naklonu 1:2,5. Če zaradi prostorskih omejitev (parcelne meje, morfologija terena) predpisanega naklona ni mogoče zagotoviti, se vkop varuje z opornimi konstrukcijami. Strmejši naklon brežin v naklonu 2:3 se lahko izvede v spodnji polovici vkopa, kjer hribino sestavljata apnenec in grušč.
  • Nasipe se izvede iz drobljenega kamnitega materiala z naklonom brežine 1:1,5. Pred izvedbo nasipov se odstrani humus v debelini do 50 cm. Na nagnjenem terenu in pri priključevanju nasipov višjih od enega metra se izvede stopničenje. Na odseku ŠC NM-Drska, kjer trasa ceste prečka vrtače, je pod visokimi nasipi potrebno izvesti zamenjavo glinenih zemljin z gruščnatim materialom v debelini vsaj 4 metre. Zaradi daljšega časa konsolidacije temeljnih tal se visoke nasipe izvede pred začetkom ostalih cestogradbenih del.
  • Podvoz pod železniško progo s tremi podporami se temelji plitvo v hribinski podlagi iz apnenca, in sicer krajna opornika na pasovnem temelju, vmesni steber pa predvidoma na točkovnem temelju. Dno temelja za južni opornik in vmesni steber se predvidi 2 m pod koto nivelete ceste, za severni opornik pa vsaj 1 m pod koto nivelete. Temeljenje v prepereli hribini bo nepodajno. Zaradi kraške narave terena se na območju pod točkovnim temeljem nosilnega stebra izvede povrtavanje za ugotavljanje prisotnosti morebitnih kraških jam.
  • V zaledju opornih zidov v vkopih se izvede drenažni sistem za odvod zaledne in površinske vode. Zaradi bližine železniške proge se izvedba začasnih izkopov, v primeru kontaktne izvedbe oporne konstrukcije, izvaja v kratkih kampadah. Naklon izkopa naj ne presega naklona 2:1, predvidi pa se tudi dodatno varovanje. V globokih vkopih je smiselno plitvo temeljene oporne konstrukcije, ki zahtevajo večji poseg v zaledje in varovanje izkopa, nadomestiti s pilotnimi stenami ali segmentnim opornim zidom, s sidranjem v hribinsko osnovo.
  • Izvajanje izkopov, nasipov in temeljenje opornih konstrukcij naj poteka pod strokovnim geomehanskim nadzorom.

(4) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi izdela dodaten elaborat geoloških raziskav, v primeru ugotovljenih naravnih omejitev pa tudi dodatne hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti, poplavnosti ali visoke podtalnice ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.

(5) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. V sklopu teh rešitev se zagotavlja tudi varen prometni režim, nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov ter preprečuje onesnaževanje okolja, v primeru eventualnih nezgod pa zagotoviti ustrezne ukrepe ali posredovanje pristojnih služb.

 

42. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.

(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.

(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.

(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.

 

43. člen

(varstvo pred potresom)

(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VIII. stopnjo po MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvici oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.

 

 

7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

 

44. člen

(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze prostorskih ureditev (npr. po posameznih odsekih cest z ureditvijo obcestnega prostora, za gradnjo, prestavitve in zaščite ter druge prilagoditve infrastrukturnih objektov in naprav, realizacijo eventualnih okoljevarstvenih ukrepov ipd.) se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu in hkrati zagotavljajo dovolj visok nivo uslug do realizacije vseh predvidenih ureditev s tem OPPN. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča GJI, ki je potrebna za uporabo objektov.

(2) Podrobnejša opredelitev poteka gradnje regionalne – državne ceste, z osnovnimi etapami in podrobnejšimi fazami, se določi v projektni dokumentaciji, okvirno pa bo potekala na naslednji način:

-    1. etapa: gradnja severnega dela obvoznice Šmihel z železniškim nadvozom in cesto za Šmihel z vsemi spremljajočimi ureditvami pri ŠC NM ter navezavo na Šegovo ulico;

-    2. etapa: gradnja južnega dela obvoznice Šmihel do navezave na DPN s cesto za romsko naselje.

Gradnja parkirišč pri pokopališču in ŠC NM se lahko izvede že v sklopu 1. etape gradnje ali v kasnejših fazah. Podobno velja za cesto za Drsko, ki se prav tako lahko izvede kasneje.

(3) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne faze ob urejanju izhodiščne enote.

 

 

8. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

 

45. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Znotraj območja urejanja so dopustna še naslednja odstopanja:

(2) Odstopanje od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih pogojev za gradnjo, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo oziroma pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju območja urejanja pojavijo utemeljeni razlogi in pridobijo nove rešitve (npr. gradnja pokritega vkopa na cesti za Drsko), ki so primernejše in omogočajo racionalnejšo rabo prostora zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.

(3) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih, prav tako pa tudi ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

(4) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev načrtovanih s tem odlokom je, zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali v času fazne izvedbe investicij, dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu reliefu in začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele na kateri je prostorska ureditev načrtovana oziroma območja urejanja.

 

 

 

9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

 

46. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.

(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.

(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.

 

 

10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

 

47. člen

(dodatne obveznosti)

(1) Investitorji so poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje dolžni sočasno izvesti tudi vso potrebno GJI (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določili tega OPPN), ki bo omogočila funkcioniranje celotnega območja, ne glede na etapno izvedbo prostorske ureditve skladno z določbami 44. člena odloka in nositi s tem povezane stroške.

(2) Financiranje gradnje ter zaščit in prestavitev infrastrukture poteka v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določili tega OPPN.

(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:

-    objekti in infrastrukturni vodi ter naprave se med gradnjo ustrezno zaščitijo, po končani gradnji pa obnovijo oziroma sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;

-    promet na obstoječih cestah in poteh med gradnjo organizirati tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa za delne zapore pridobiti dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe;

-    omogočiti oziroma izvajati vzdrževalna in druga dela (npr. pri urejanju zelenih površin, infrastrukture ipd.) na območju urejanja.

 

48. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka na podlagi veljavnih predpisov upošteva še predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo. Po končani gradnji se odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje;

(2) Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z načrtom poteka prometa ter prevoznih poti med gradnjo, ki jih ni mogoče urediti na območju urejanja. Trase prevoznih poti se izberejo tako, da ne prečkajo objektov in območij kulturne dediščine ter da so čim manj prizadeti bivalno okolje, naravno okolje ter obstoječe ureditve.

(3) Obseg površin na katerih bo izveden golosek se zmanjša na najmanjšo mogočo mero, površine za potrebe gradbišča, ki ne vključujejo trase ceste, pa se uredijo zunaj gozda.

(4) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda.

(5) Gradbišče se osvetljuje samo, če je to nujno potrebno, kar se izvede s svetili s senzorjem.

(6) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij ohranjanja narave in kulturne dediščine.

 

49. člen

(prostorski ukrepi)

(1) Gradnja javnih cest in ostale GJI je v javno korist.

(2) MONM ima na območju OPPN predkupno pravico zaradi zagotavljanja zemljišč za gradnjo GJI, zagotavljanja ustreznega lastništva javnih površin in zaradi izvajanja aktivne zemljiške politike.

(3) Na območjih koridorjev GJI se pravica graditi lahko izkazuje s stvarno pravico, pridobljeno od lastnika tangiranih zemljiških parcel.

(4) MONM oziroma upravljavec posamezne infrastrukture lahko, za pridobitev pravice graditi za potrebe gradnje GJI, uporabi tudi instrument razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice.

(5) Na območju začasne javne rabe, ki je potrebna za gradnjo GJI, veljajo enaki prostorski ukrepi kot pri gradbenih parcelah za javne ceste in ostale GJI.

(6) Pri izvajanju prostorskih ukrepov je potrebno upoštevati predpise o prostorskih ukrepih.

 

 

III. GRAFIČNI DEL OPPN

 

50. člen

(vsebina grafičnega dela)

1.a Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN – namenska raba            M 1: 10000

1.b Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN – infrastruktura                M 1: 10000

2.    DOF s prikazom območja urejanja                                                                      M 1: 2500

3.    DKN s prikazom območja urejanja                                                                      M 1: 1000

4.    Geodetski načrt s prikazom območja urejanja                                                   M 1: 1000

5.    Ureditvena situacija                                                                                              M 1: 1000

6.    Načrt ureditvenih enot                                                                                          M 1: 1000

7.    Načrt parcelacije                                                                                                M 1: 1000

8.    Načrt prometne infrastrukture                                                                              M 1: 1000

9.    Načrt komunalno - energetske infrastrukture                                                    M 1: 1000

10. Karakteristični prečni prerez (list 1-9)                                                                  M 1: 50

11. Vzdolžni prerez ceste (list 1-5)                                                                            M 1: 1000/100

12.  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji                                                  M 1: 2500

 

 

 

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

51. člen

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

 

52. člen

(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)

(1) Do začetka gradnje je na območju urejanja dovoljeno:

-    vzdrževanje objektov iz 17. člena tega odloka,

-    vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,

-    izvajanje obstoječih kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih,

-    gospodarjenje z gozdovi,

-    izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in

-    izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem OPPN, in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN.

 

53. člen

(prostorski načrti)

Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da so spremenjene oziroma dopolnjene ureditve v naslednjih prostorskih načrtih:

 

54. člen

(hramba OPPN)

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

 

55. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.

 

Številka: 350-20/2017

Novo mesto, dne 12. 12. 2019

                               Župan

                                                                                                Mestne občine Novo mesto

                                                                                                  mag. Gregor Macedoni l.r.

nazaj