Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto

datum: 03. 01. 2020

Dolenjski uradni list 29 - 2019.


Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019  (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US, 96/15 – ZIPRS1617, 80/15 – ZIPRS1718 in 71/17 – ZIPRS1819) in 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/19 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 10. redni seji dne,12.12.2019, sprejel naslednji

ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto


I. SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen
(predmet odloka)


S tem odlokom se ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Mestni občini Novo mesto in se natančneje določi: 
- zavezance za plačilo nadomestila, 
- višino nadomestila, 
- odmero in plačilo nadomestila,
- površine stavbnega zemljišča, 
- območje, na katerem se plačuje nadomestilo,
- merila za določanje nadomestila,
- vrednost točke,
- oprostitve plačila.


2. člen
(predmet odmere nadomestila)


Predmet odmere nadomestila so vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Mestne občine Novo mesto razen tistih, za katera je v tem odloku ali v drugih predpisih, ki urejajo nadomestilo, določeno, da se zanje nadomestilo ne plačuje.
3. člen
(pomen in definicije izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- zazidano stavbno zemljišče je zazidano stavbno zemljišče, kot ga opredeljujejo predpisi, ki urejajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
- nezazidano stavbno zemljišče je nezazidano stavbno zemljišče, kot ga opredeljujejo predpisi, ki urejajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
- evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS) so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin in register prostorskih enot, kot jih opredeljuje predpis, ki ureja evidentiranje nepremičnin, ter zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, kot ga opredeljuje predpis, ki ureja zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture; 
- zemljiška knjiga je javna knjiga, ki jo vodi sodišče in je namenjena vpisu, javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami;
- odmerno leto je koledarsko leto.


II. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA


4. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)


Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec).

5. člen
(sodelovanje in obveznosti zavezancev)


(1) Zavezanci so dolžni občini sporočiti vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila, skladno s tem odlokom, in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe, pri čemer za pravilnost oziroma resničnost podatkov odgovarjajo.
(2) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občina sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in začne postopek po uradni dolžnosti. Občina lahko pridobi podatke tudi na druge načine, postopek pa vodi skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(3) Če nastane obveznost ali sprememba za plačilo nadomestila med letom, se ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost ali sprememba plačila nadomestila, in se upošteva pri odmeri za naslednje leto.


III. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA


6. člen
(mesečna višina nadomestila)


(1) Mesečno višino nadomestila za zazidano stavbno zemljišče za stanovanjski namen predstavlja vsota točk iz 12., 13. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča, ter z vrednostjo točke iz 17. člena tega odloka.
(2) Mesečno višino nadomestila za zazidano stavbno zemljišče za poslovni namen in zunanje površine predstavlja vsota točk iz 12., a) in b) točke drugega odstavka 15. in 16. člena tega odloka. Vsota točk se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke iz 17. člena tega odloka. 
(3) Mesečno višino nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo predstavlja vsota točk iz 12. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke iz 17. člena tega odloka.
(4) Mesečno višino nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče za poslovno gradnjo predstavlja vsota točk iz 12. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke iz 17. člena tega odloka.  


IV. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA

7. člen
(odmera in plačilo nadomestila)


(1) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih občina pridobiva iz evidence GURS, zemljiške knjige in drugih javnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih načrtov, lastnih evidenc in na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.
(2) Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu s predpisi, ki urejajo davke. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad, na podlagi podatkov, ki jih vodi občina. Pristojni finančni urad vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom neizterljivosti obračuna in plačila obresti.
(3) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.
(4) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.
(5) V primeru, da se podatki zavezanca razlikujejo od podatkov iz evidence GURS, občinska uprava v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovi dejansko stanje. Občina postopek vodi v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin. V primeru gradnje in spremembe namembnosti objektov se za odmero nadomestila uporabljajo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.


V. POVRŠINA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN NJENA DOLOČITEV

8. člen
(površina zazidanega stavbnega zemljišča)


(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine. 
(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki,…).
(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.
(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi obvestila zavezanca, podatkov iz lastnih evidenc oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd.
(6) Na podlagi določil prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena občina vzpostavi lastno evidenco zazidanih stavbnih zemljišč.

9. člen
(površina nezazidanega stavbnega zemljišča)


(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata uradni evidenci zemljiški kataster in kataster stavb. 
(3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta ter pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti.
(4) Na podlagi določil prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.

VI. OBMOČJE, NA KATEREM SE PLAČUJE NADOMESTILO

10. člen
(območja)


(1) Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
a) lego stavbnega zemljišča;
b) gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti;
c) opremljenost s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo;
d) način zidave (vrsta, gostota zidave in značaj zidave).
(2) Območje občine je razdeljeno na štiri območja:
- 1. OBMOČJE: širše mestno središče. 
- 2. OBMOČJE: območja ob večjih mestnih vpadnicah z majhno oddaljenostjo od centra mesta.
- 3. OBMOČJE: lokalna središča ožjega pomena in naselja, ki so najbližje naselju Novo mesto.
- 4. OBMOČJE: vsa ostala stavbna zemljišča, ki niso zajeta v prva tri območja.
(4) Pregledna karta območij je sestavni del tega odloka ter je na vpogled v evidenci GURS in pri občinski upravi. 

VII. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

11. člen
(splošna merila)


(1) Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
a) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave;
b) lega in namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča;
c) izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.

12. člen
(opremljenost stavbnega zemljišča z infrastrukturo)


(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Infrastruktura

 

Število točk

 

vodovod

 

20

 

električno omrežje

 

20

 

javna kanalizacija

 

30

 

telefonsko omrežje

 

40

 

plinovodno omrežje

 

20

 

javna razsvetljava

 

10

 

makadamska cesta

 

10

 

asfaltna cesta

 

20

 

cestišče s hodnikom za pešce

 

10


(2) V kolikor se pojavi dvom v zvezi z možnostjo priključitve objekta na posamezno komunalno napravo, o tem odloča upravljavec posamezne komunalne naprave.
(3) Nadomestilo za stavbno zemljišče se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

13. člen

(lega in smotrnost uporabe stavbnega zemljišča)

Smotrnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se glede na lego ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

Smotrnost uporabe

 

1. območje

 

2. območje

 

3. območje

 

4. območje

Eno, dve ali več stanovanjske hiše

 

100

 

90

 

70

 

40

 

Vrstne hiše

 

80

 

75

 

60

 

40

 

Blokovna gradnja

 

80

 

70

 

40

 

35


14. člen
(skupine dejavnosti)


(1) Po namenu uporabe se stavbna zemljišča na območjih iz 10. člena tega odloka razvrstijo v naslednje skupine: 
a) A – stanovanjski namen;
b) B1 - nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjska gradnja 1. in 2. območje;
c) B2 - nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjska gradnja 3. in 4. območje
d) C1- nezazidano stavbno zemljišče – poslovna gradnja 1. in 2. območje
e) C2 nezazidano stavbno zemljišče – poslovna gradnja 3. in 4. območje,
f) PA - GOSPODARSKI NAMEN 1: 
- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja kovin; 
- pridobivanje rud in kamnin; 
- dejavnosti finančnih storitev, zavarovanja in pokojninskih skladov, pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti, dejavnost uprav podjetij;
- podjetništvo in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstveno raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga, veterinarstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
- založništvo; dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, radijska dejavnost, televizijska dejavnost, telekomunikacijska dejavnost, računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, druge informacijske dejavnosti.
g) PB - GOSPODARSKI NAMEN 2:  
- proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov; obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva);
- gradnja stavb; gradnja inženirskih objektov; specializirana gradbena dela.  
h) PC - GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 1: 
- proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
- proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav;
- proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic; proizvodnja drugih vozil in plovil.            
i) PD - GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 2:  
- proizvodnja tekstilij in oblačil; proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov;
- proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov:
- proizvodnja električnih naprav;
- proizvodnja pohištva;
- druge raznovrstne predelovalne dejavnosti;
- proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov;
- oskrba z električno energijo, plinom in paro;
- zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;
- ravnanje z odplakami;
- zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi – pridobivanje sekundarnih surovin, saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki;
- gostinske nastanitvene dejavnosti; dejavnost strežbe jedi in pijač;
- predelava drugih dobrin.
j) PE - TRGOVINA: 
- trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil;
- posredništvo in trgovina na debelo, razen motornih vozil;
- trgovina na drobno, razen motornih vozil.
k) PF - STORITVENA DEJAVNOST 1: 
- kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve;
- gozdarstvo; ribištvo in gojenje vodnih organizmov;
- kopenski promet, cevovodni transport; vodni promet; zračni promet;
- skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti; pošta in kurirska dejavnost;
- denarno posredništvo;
- dejavnost bank;
- zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih skladov, razen obveznega socialnega zavarovanja;
- posredništvo z vrednostnimi papirji; 
- poslovanje z nepremičninami, dajanje v najem;
- računalništvo in z njim povezane dejavnosti;
- pravne, računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje, podjetniško svetovanje;
- pravno svetovanje;
- projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje;
- ekonomska propaganda; 
- dejavnost agencij za zaposlovanje in posredovanje delovne sile;
- poizvedovalne dejavnosti in varovanje;
- čiščenje stavb;
- fotografska dejavnost.
l) PG - STORITVENA DEJAVNOST 2: 
- dejavnost združenj, organizacij;
- dejavnost sindikatov:
- druge storitvene dejavnosti;
- dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic;
- dejavnost frizerskih in kozmetičnih salonov;
- druge storitve za nego telesa;
- pogrebne storitve.
m) PH1 - DRUŽBNA DEJAVNOST 1: izobraževanje, zdravstvo, šport, sociala:
- zdravstvo in socialno varstvo;
- kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
- dejavnosti članskih organizacij;
- dejavnost gospodinjstev.
n) PH2 - DRUŽBENA DEJAVNOST 2:  
- dejavnost javne uprave.
(2) Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v navedene skupne dejavnosti se upoštevajo predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.  

15. člen
(namen stavbnega zemljišča in vrsta dejavnosti)


(1) Namen stavbnega zemljišča se ovrednoti z naslednjimi točkami:
 

 

Šifra dejavnosti

 

Namembnost uporabe

 

1. območje

 

2. območje

 

3. območje

 

4. območje

                 A

 

Stanovanjski in počitniški objekti

 

40

 

40

 

30

 

20

               B1

B2

 

Nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjska gradnja

 

50

 

50

 

40

 

20

               C1

C2

 

Nezazidano stavbno zemljišče – poslovna gradnja

 

90

 

80

 

70

 

30


Število točk za površino nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v območju iz 10. člena tega odloka. 
(2) Objekte za poslovne, storitvene in gospodarske namene se ovrednoti kot sledi:

Šifra

dejavnosti

Skupine dejavnosti

 

1. območje

 

2. območje

3. območje

4. območje

PA

gospodarski namen 1

 

1050

950

520

260

PB

gospodarski namen 2

 

950

730

520

260

PC

gosp. poslov. namen 1

 

850

630

420

210

PD

gosp. poslov. namen 2

750

560

370

160

PE

trgovina

 

650

480

320

160

PF

storitvena dejavnost 1

550

410

270

110

PG

 

storitvena dejavnost 2

450

340

220

110

PH1,2

 

družbena dejavnost

50

40

20

10


b) nepokrita skladišča, javna parkirišča, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina; parkirni prostori gospodarskih subjektov, pravnih oseb in društev, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, delavnice na prostem, teniška igrišča, odprti bazeni, kampi, so skladno s tem odlokom poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti, kot določa drugi odstavek šestega člena tega odloka in se ovrednoti z naslednjim korekcijskim faktorjem:
 

 

Vrsta poslovne površine

 

Korekcijski faktor

 

parkirišča, odprta skladišča, nadstrešnice

 

0,3

 

Zemljišča na območju bencinske črpalke

 

0,5

 

Površine bazenov

 

0,5

 

Ograjene površine bazenov in prostore za kampiranje

 

0,3

 

Zunanje gostinske površine

 

0,5

 

Rekreacijske površine (tenis igrišča,…)

 

0,3

 

Razstavno-prodajne površine

 

0,7


(2) V primeru, da je posamezna pravna oseba registrirana za več dejavnosti, ki jih opravlja na isti lokaciji ali več lokacijah, se pri odmeri nadomestila upošteva prevladujoča dejavnost. 

16. člen
(ugodna lokacija stavbnega zemljišča)


(1) Pri odmeri nadomestila se upoštevajo ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča in se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Vrsta dejavnosti

 

Število točk

1. Zunanja trgovina, bančništvo, menjalnica, zastavljalnica, zavarovalništvo in poslovne storitve (PA. PB. PC, PF)

 

 

300

2. gostinske storitve, turistično posvetovanje in trgovina (PE, PD)

 

 

200

3. Obrtno pridobitne storitve in popravila, osebne storitve in saloni za osebno nego (PG)

 

 

100


(2) Za ugodno lokacijo stavbnega zemljišča se šteje: 
- Seidlova cesta od hišne številke 1 do 5, 
- Seidlova cesta 50, 
- Kočevarjeva ulica, 
- Podbevškova ulica, 
- Ljubljanska cesta od hišne številke 22 do 47, 
- Ljubljanska cesta hišne številke 11, 80, 89, 91 in 95, 
- Klemenčičeva ulica 15, 
- Savinškova ulica, 
- Topliška cesta od hišne številke 1 do 5, 
- Topliška cesta 9, Šentjernejska cesta, 
- Belokranjska cesta od hišne številke 1 do 5, Bučna vas hišni številki 3b in 3c, 
- Andrijaničeva cesta 1, 
- Levičnikova cesta 4, 
- Avšičeva ulica 2a, 
- Ulica Slavka Gruma 7, 
- Otoška cesta 5.

VIII. VREDNOST TOČKE

17. člen
(vrednost točke)


(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2020 znaša:

Šifra dejavnosti

Naziv

Vrednost točke

 

A

 

Stanovanjske površine

 

 

0,00021905

 

 

PA, PB, PC, PD, PF, PG

 

 

Poslovne površine

 

 

0,00027784

 

 

PE

 

Trgovina

 

 

0,00051579

 

 

PH1

 

Družbena dejavnost – izobraževanje, zdravstvo, sociala

 

 

0,00027529

 

 

PH2

 

Družbena dejavnost – javna uprava

 

0,00055056

 

 

B1

 

Nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjska gradnja 1. in 2. območje

 

 

0,00010099

 

 

B2

 

Nezazidano stavbno zemljišče – stanovanjska gradnja 3. in 4. območje

 

 

0,00007846

 

 

C1

 

Nezazidano stavbno zemljišče – poslovna gradnja 1. in 2. območje

 

 

0,00050225

 

 

C2

 

Nezazidano stavbno zemljišče – poslovna gradnja 3. in 4. območje

 

 

0,00041666

 


(2) Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Novo mesto, razen za leto 2020, določi s sklepom Občinski svet Mestne občine Novo mesto na predlog župana.
(3) Če Občinski svet Mestne občine Novo mesto ne sprejme vrednosti točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Novo mesto za naslednje koledarsko leto do 31. decembra tekočega koledarskega leta, se vrednost točke s 1. januarjem naslednje leto revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja.


IX. OPROSTITVE PLAČILA

18. člen
(oprostitve)


(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
a) za zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite Republike Slovenije;
b) za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
c) za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
d) za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

19. člen


(1) Oprostitev plačila nadomestila velja za zavezanca, ki je:
- kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali novo stanovanjsko hišo, 
- ali zgradil, dozidal ali nadzidal stanovanjsko hišo, 
če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Zavezanec mora pri Mestni občini vložiti zahtevo za oprostitev. Oprostitev velja za obdobje pet let od dneva prijave stalnega bivališča. 
(2) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila, obročno odplačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine, v skladu z zakonom o davčnem postopku.
(3) Občinski svet lahko na predlog župana odloča o celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila v primerih elementarnih in drugih nesreč, katerih posledica bi bila ogrožena socialna varnost zavezanca in njegove družine.

20. člen


Nadomestilo se ne plačuje za nezazidana stavbna zemljišča, ki ne izpolnjujejo pogojev za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih. 
 

X. KAZENSKE DOLOČBE

21. člen
(kazni)


(1) Z globo 1.000,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 400,00 evrov, v kolikor:
a) občinski upravi, na njeno zahtevo, ne posreduje podatkov za odmero nadomestila oziroma ne sodeluje pri vzpostavitvi in usklajevanju evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila;
b) v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi ne obvesti občinske uprave o nastanku obveznosti ali spremembe plačila nadomestila, skladno s tem odlokom, ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila;
c) občinski upravi posreduje napačne ali neresnične podatke za odmero nadomestila.
(2) Z globo 250,00 evrov se kaznuje posameznika, če stori prekršek iz točke a), b) ali c) iz prvega odstavka tega člena. 

22. člen
(nadzor)


Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat v okviru svojih pristojnosti. 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


23. člen

(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)


Pritožbe zavezancev, vezane na odmera nadomestila pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo na podlagi odloka, veljavnega v času vložene pritožbe.

24. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)


Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 70/99, 21/01, 127/03, 31/05, 102/05 in 93/14). 

25. člen
(uveljavitev odloka)


Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu, uporablja pa se od 1. 1. 2020 dalje.

Št.: 007-8/2019-9        
Novo mesto, dne 12.12.2019

Župan Mestne občine Novo mesto
mag. Gregor Macedoni, l.r.
     




Priloga: hhh
 


nazaj