Podpiramo pobudo za ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine

datum: 16. 07. 2018

Mestna občina Novo mesto kot članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS) podpira pobudo, ki je nastala ob zaključku mednarodne konference o kulturni dediščini kot javni dobrini in poslovni priložnosti.

Predavatelji konference in župani zgodovinskih mest pobudo naslavljajo na pristojna ministrstva v Sloveniji z željo po zagotavljanju rednih sredstev in investicij na tem področju. 

Generalna sekretarka ZZMS Mateja Hafner Dolenc je pobudo predstavila prejšnji teden na Ptuju v okviru Festivala Art Stays. V pobudi, ki jo združenje naslavlja na pristojna ministrstva v Republiki Sloveniji je zapisano: »Udeleženci konference smo se povprašali ali poslovno okolje sprejema in vrednoti dediščino kot dragoceno poslovno priložnost.« Tako so tuji in domači predavatelji podali tehtna in argumentirana stališča o raznolikosti in bogastvu dediščine, ki predstavlja del nacionalne identitete vsakega naroda ali države, povezuje celotne skupnosti, ustvarja prepoznavnost prostora in ponuja vsebine, ki omogočajo turistično ponudbo. Vendar država še ni prepoznala priložnosti, da je vložek v kulturno dediščino, tudi vložek v gospodarstvo. Turizem kot najhitreje rastoča gospodarska panoga se tega dodobra zaveda, tako v evropskih državah kot tudi v Sloveniji. Turistična panoga trži naravne in kulturne danosti naših mest in pokrajin. Država še te priložnosti ni ustrezno zaznala in ovrednotila, saj pristojno Ministrstvo za kulturo za področje ohranjanja kulturne dediščine namenja zgolj 700.000 EUR v letih 2017 in 2018 za 30.000 registriranih enot spomenikov, čeprav poteka leto evropske kulturne dediščine. Slovenska turistična organizacija je Združenje povabila k sodelovanju v letu evropske kulturne dediščine kot vodilnega partnerja pri promociji slovenske kulturne dediščine.«

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni podpira pobudo in ob tem izpostavlja:

»Prepričan sem, da je kulturna dediščina priložnost in v veliko primerih velik (še) neizkoriščen kapital. Vendar je dejstvo, da je pasivno obravnavana kulturna dediščina prej breme oz. strošek kot priložnost. Da postane razvojna priložnost je potrebna celostna obravnava. Zato je slovenski pristop, ko imamo na eni strani predpise oz. institucije, ki ščitijo kulturno dediščino, vendar brez ustreznih konkretnih izvedbenih nalog in finančnih sredstev za izvajanje ukrepov ter na drugi strani lastnike, ki imajo veliko omejitev in dodatnih obveznosti, povsem neučinkovit. Nujno je pristopiti k aktivnemu izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja kulturna dediščina, v sodelovanju več področij (resorjev) ter na način, da bomo spremenili pogled, obveznosti in pristojnosti posameznih deležnikov pri obravnavi kulturne dediščine.«

oblačilna kultura, predstava

Pobuda predavateljev konference in županov zgodovinskih mest je sestavljena iz štirih alinej:

  • Politika mora prepoznati pomen dediščine za človeštvo in ji zagotoviti pomen in vlogo, kot jo ima v evropskem prostoru, ter ob sedanji 4% gospodarski rasti zagotoviti redna sredstva za njeno vzdrževanje.
  • Pristojno Ministrstvo za kulturo naj aktivno deluje na področju osveščanja, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine, ob hkratni zagotovitvi več sredstev za obnovo kulture dediščine, kot je sramotnih 700.000 EUR v letu 2017.
  • Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje, prostor in infrastrukturo ter Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport, katerih dejavnosti se navezujejo na dediščino, naj opredelijo pomen in vlogo kulturne dediščine, ter skupaj poiščejo sistemske možnosti za sofinanciranje dejavnosti, ki podpirajo njen obstoj.
  • Ministrstvo za finance naj končno s finančnimi mehanizmi, ki jih imamo kar nekaj in jih je treba samo prepoznati, ne le vztrajno zavračati, olajša pridobivanje sredstev in spodbudi investicije v dediščino.

Kulturno in naravno dediščino želimo ohranjati zaradi kakovosti lastnega prostora in bivanja ter odgovornosti do prihodnjih generacij.

nazaj