Prizadevamo si za dobrobit vseh novomeških šolarjev

datum: 08. 09. 2016

Odziv na sporočilo za medije Zveze Romov za Dolenjsko

5. septembra 2016 je Zveza Romov za Dolenjsko pripravila sporočilo za medije v zvezi s projektom skupnih šolskih okolišev. Navedbe, ki omenjajo ravnanje strokovnih služb Mestne občine Novo mesto in direktorice Občinske uprave Mestne občine Novo mesto so pomanjkljive, ne predstavijo vseh dejstev obravnavane situacije, vsebujejo pa tudi napačne, nepreverjene navedbe, ki glede na naše informacije s terena ne zastopajo mnenja Romov, vključenih v ta projekt. V nadaljevanju navajamo pojasnilo Mestne občine Novo mesto.

Skupni šolski okoliši so dalj časa trajajoč projekt, ki je nastal na podlagi Strategije za razreševanje romske tematike v Mestni občini Novo mesto. Občinski svet Mestne občine Novo mesto je strategijo sprejel že 29. maja 2014.

Neutemeljeni so pomisleki Zveze Romov za Dolenjsko glede odziva in nezaupanja romskih staršev ob uvedbi projekta. Vsi romski starši iz ulice Brezja in Žabjaka so bili s strani šolske svetovalne službe OŠ Bršljin in predstavnikov CSD Novo mesto obveščeni o spremembah, ki jih prinaša skupni šolski okoliš ob vpisu otroka v 1. razred. Odgovorni osebi za Rome in za osnovno šolstvo na Mestni občini Novo mesto sta pred letošnjim vpisom v 1. razred osebno obiskali vse romske družine s prvošolčki in jim vročili vabilo k vpisu. Vabilu na vpis so se odzvali vsi starši. Projekt torej teče v dogovoru z vsemi romskimi družinami, ki imajo letos prvošolčke. Vsem smo zagotovili šolski prevoz in skupaj z osnovnimi šolami tudi spremljevalce pri prevozu.

V Novem mestu deluje pet osnovnih šol in ena osnovna šola z nižjim izobrazbenim standardom, vendar sta doslej od osnovnih šol predvsem OŠ Bršljin in OŠ Šmihel beležili večjo koncentracijo romskih učencev, s tem pa, kar je ključno, pomanjkanje prostora. Če skupni šolski okoliši ne bi bili oblikovani, bi morali letos na osnovni šoli Bršljin uvesti dva nova oddelka 1. razreda, povečanje števila oddelkov pa bi pomenilo, da bi bilo treba izobraževanje organizirati tudi na lokacijah izven matične šole.

Verjamemo, da bo enakomernejša porazdelitev po osnovnih šolah romskim otrokom omogočila hitrejše vključevanje med vrstnike, učiteljem boljše pogoje za delo, vsem učencem pa lažje sledenje pri pouku. S tem bo tudi kakovost izobraževanja in življenja Romov na višji ravni. Cilj projekta je vsem učencem mestnih osnovnih šol (romskim in neromskim) zagotoviti čim bolj enake pogoje za izobraževanje, Romom pa omogočiti vključevanje v širšo družbo, kar želijo in zahtevajo tudi sami, nikakor pa ni cilj tega projekta izključevanje ali brisanje njihove kulturne raznolikosti in etnične identitete.

Ker romski šolarji pogosto manjkajo pri pouku, osnovna šola pa je obvezna, bomo še bolj kot doslej zahtevali, da romski otroci redno prihajajo k pouku, kot to velja za vse otroke. Zato bodo osnovne šole enako popisovale odsotnost, enako upoštevale opravičila in enako javljale nadzornim službam, če otroci ne bodo obiskovali šole. V tem primeru jim bo Center za socialo delo odtegnil socialni transfer. Veseli nas, da problem izostajanja iz šole priznava tudi Zveza Romov za Dolenjsko, ki se je v sporočilu za medije med drugim zavezala, da bo redno spremljala udeležbo otrok in s tem prevzela svojo soodgovornost pri izboljšanju položaja Romske skupnosti.