Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0001/2024-199 Zgrešena projekta

Datum: 21. 03. 2024
Urad: Kabinet župana
Svetniška skupina: Konkretno
Svetnik: Silvo Mesojedec

Pobuda

Na moje vprašanje kaj bo občina ukrenila za oživitev mestnega jedra in s tem znova vrnila meščanom razlog za njegovo obiskovanje in medsebojno druženje sem dobil odgovor, da je projekt prenove prejel arhitekturno nagrado zlati svinčnik in bil med nominiranci za nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2021, ki predstavlja najvišje priznanje za arhitekturne dosežke v Evropski uniji. V samem vprašanju sem dejal, da je trg sicer lep vendar je hkrati postal mesto duhov. V odgovoru navajate, da je območje ožjega mestnega jedra po prenovi predvsem postalo zelo zaželeno za bivanje, potekajo številni stanovanjski projekti. Prosim za podatek za koliko se je povečalo število prebivalcev mestnega jedra po prenovi in koliko novih prebivalcev se pričakuje v naslednjih letih. Poleg razveseljive spodbude investitorjev v nove stanovanjske projekte naj bi prenova vzpodbudila tudi dodatno gostinsko ponudbo. Pred kakim mesecem je bil v Dolenjskem listu članek kako gostinci zaradi majhnega obiska skrajšujejo delovni čas. Kje so potem te dodatne gostinske ponudbe? Kako je z praznimi prostori kot je bivša Mladinska knjiga ali bivša blagovnica oz Müller in ostalimi v samem ožjem središču mesta? Pri vprašanju glede romskega naselja Žabjak je ravno tako v odgovoru zapisana hvala o prejemu nagrade zlati svinčnik. Ureditev Žabjaka se je utemeljevala zaradi urejenih bivanjskih razmer na podlagi katerih bodo otroci obiskovali šolo in jo uspešneje končali, starši pa bodo zaposleni. Kakšni so rezultati glede boljšega rezultata v šoli in koliko se jih je zaposlilo? Nesprejemljiv je odgovor, da občina nima pravne podlage za vodenje evidenc črnih gradenj, za katere je pristojna državna inšpekcija. Če je občina pristopila k urejanju naselja in tudi zagotovila sredstva je tudi dolžna spremljati nadaljnje dogajanje v tem naselju. Torej najmanj kar lahko stori je, da od inšpekcije zahteva podatke in o tem vodi evidenco. Kako se potem lahko sploh pogovarja na državnem nivoju o rezultatih pri reševanju romske problematike? Pričakujem odgovor o novih črnih gradnjah v lanskem letu. Vsekakor pa je dejstvo, da je KS Bučna vas žrtveno jagnje tako države kot občine, ki sta brez vizije kako rešiti romsko problematiko. Leta 1984 ob prvi ureditvi Žabjaka je bilo v tem naselju 200 Romov. Danes jih je okoli 1.000…

Odgovor

Navedena nagrada je bila omenjena z vidika širšega razumevanja prenove javnega prostora in arhitekture ter kot primer dobre prakse tudi za študijske obiske mestnega jedra, ni pa je moč razumeti kot ukrep za oživaljanje mestnega jedra, saj kot je bilo predstavljeno, občina na tem področju vrsto let ponuja vsaj 3 sistemske ukrepe, in sicer:

• sofinanciranje izvedbe dogodkov (s čimer pomagamo producentom dogodkov),
• lastnikom stavb nudimo subvencijo pri obnovi pročelij, ki mejijo na javne površine,
• subvencioniramo najemnine novim poslovnim subjektom.

Poleg prenove Glavnega trga, Rozmanove ulice in Prešernovega trga, je občina z namenom oživitve območja izvedla tudi druge investicijsko zahtevne in obširne projekte:

• prenova stavbe na Glavnem trgu 2 z 8 stanovanji, 3 poslovnimi prostori in javnimi sanitarijami;
• v bližnjem zvoniku kapiteljske cerkve vzpostavila razgledno ploščad za turiste;
• zgradila 2 novi brvi, ki vplivata na novo dinamiko povezovanja okoliških primestnih krajev z mestnim jedrom na trajnostni in enostavno dostopen način (peš,  s kolesom);
• z vidika generiranja vzdušja, dodatnega obiska in živosti je občina v centru mesta vzpostavila sedež skupnih služb Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine.

V postopku izvedbe sta tudi naslednja večja projekta - prenova dveh pomembnih stičišč občank in občanov v mestnem jedru - mestne tržnice in Narodnega doma. Nadaljuje se aktivno spodbujanje in podpiranje povezovanja ponudnikov, s katerimi ohranjamo stik tako na osebnih srečanjih, kot tudi prek dela mestnega menedžerja. Prav tako vsem  producentom dogodkov nudimo vzpodbudo za nadaljnje izvedbe dogodke na Glavnem trgu, kljub številnim oviram, s katerimi se redno srečujejo in jih pogosto odvračajo od izvedbe dogodkov v centru mesta -  neljuba stalnica pri dogodkih v mestnem jedru so namreč pritožbe posameznikov iz Glavnega trga, ki izkoriščajo zakonodajne možnosti in nerazumno podaljšujejo in otežujejo pridobivanje dovoljenja za obremenitev s hrupom, prav tako se nad hrupom v času izvedbe dogodkov redno pritožujejo.

Kar se stanovanjskega dela tiče, je prenova Glavnega trga spodbudila zagon stanovanjskega sektorja v smislu preureditev ali gradenj v mestnem jedru. Med večjimi novimi gradnjami, ki potekajo ali so pri koncu, lahko opazimo  stavbo na vogalu pri Prešernovem trgu, pri APT in na Sokolski. V samem mestnem jedru je pred kratkim zaživel objekt na Glavnem trgu 2, v katerem je trenutno urejenih 8 novih stanovanjskih enot, nekaj dodatnih stanovanjskih površin je potrebno še urediti. Objekt je bil s strani Mestne občine Novo mesto dan v upravljanje stanovanjskemu skladu, glede na zadnje informacije, bodo vse stanovanjske enote tudi oddane. V večini gre za mlade pare, ki si pričenjajo postavljati družino, v enem primeru gre za družino z enim otrokom. Glede na interes po stanovanjih na podlagi zadnjega objavljenega razpisa  lahko potrdimo, da je povpraševanje preseglo ponudbo, zato občinski stanovanjski sklad že išče načine za ureditev  dodatnih stanovanjskih površin v tej stavbi. V načrtu je namreč še ureditev podstrešnih stanovanj. Podoben projekt prenove kot za stavbo na Glavnem trgu 2 je bil sicer načrtovan tudi na Dilančevi, kjer bi bilo na voljo tudi 8 dodatnih stanovanj, vendar so posamezniki to pot ovirali. Mestna občina ne vodi registra prebivalstva in je zelo natančno podatke težko spremljati, po nam dostopnih informacijah je število prebivalcev okoli 900. Po podatkih statističnega urada ima celotna občina leta 2023 za približno 1700 več prebivalcev kot leta 2017, povpraševanja po novih stanovanjih je veliko na različnih predelih občine, vsekakor pa je razširjena ponudba stanovanj v mestnem jedru predstavlja tudi priložnost za naselitev novih stanovalcev. Našteta nova stanovanja ali zaznane gradnje oz. stanovanjski projekti postopoma in vzpodbudno vplivajo na priseljevanje v mestno jedro (kot razvidno že iz primera Glavni trg 2).

Prenova Glavnega trga je v takratnem obdobju vplivala na večji zagon gostinskega sektorja, ki je po prenovi zaživel hitreje kot npr. storitveni, seveda pa v različnih obdobjih od prenove dalje tudi različno deluje. Vso kreativnost gostincev pozdravljamo, vsekakor pa je njihovo delovanje in delovni čas odvisen tudi od osebnih poslovalnih odločitev. Nekateri izmed gostincev so se sicer zaradi specifične ponudbe res odločili za krajši ali omejeni delovnik. Nihče od njih ni s krajšim delovnim časom deloval npr. v času Adventa, ki je na Glavni trg privabil več kot 60.000 obiskovalcev. Vsekakor ima obiskanost Glavnega trga svoje cikle, seveda ni možno vsakodnevno ohranjati takšen obisk, spremenile so se tudi nakupovalne navade. Ne moremo  reči, da je za zapiranje lokalov kriva le lokacija ali promet, pogosto je razlog za poslovno neuspešnost v nespretnem poslovnem načrtu gostinca, na to pa lokalna skupnost nima vpliva. Na trgu so tudi tisti, ki zelo uspešno delujejo in v omenjenem časopisnem članku niso bili predstavljeni. Vsekakor je pred vrati začetek spomladansko-poletnih dogodkov, ki ponovno prinašajo številne uspešne izvedbe in s tem tudi večji obisk mestnega jedra kot tudi potencial za gostince.  Če omenimo samo nekatere večje - Festival cvička privabi 20.000 obiskovalcev, Krka Outdoor festival in vsaka izvedba Odprte kuhne več kot 5.000, festival Jazzinty več kot 1.500, Noč na Krki več kot 2.000.

Glede poslovnih prostorov v mestu poudarjamo, da občina ni lastnik prostorov v mestnem jedru, v večjem delu gre za zasebne lastnike, ki pa se v praksi, kot je npr. primer Muellerja in nekdanji prostor Mladinske knjige, soočajo tudi s številnimi zahtevami varstva kulturne dediščine, katerim morajo biti obnove in prostori prilagojeni. Tovrstnih zahtev smo bili kot občina deležni tudi sami pri prenovi Glavnega trga in stavbe na Glavnem trgu 2, mnogi pa so ravno zaradi presegajočih in previsokih zahtev iz tega vidika odnehali. Odražajo se tudi nekatere pozitivne zgodbe, kot npr. v mestnem jedru bo svoj prostor dobil novi zelo zaželeni ponudnik Dobrote Dolenjske, zaživel je butik ponovne uporabe Knof, trgovina na rifuzo Ceker, zaživel je projekt Novomeške tržnice na Glavnem trgu itd. So pa premiki v storitvenem sektorju nekoliko počasnejši.

Pri tem velja poudariti, da vsakršno dobronamerno vzpodbudo in pobudo, ki pripomore k oživitvi mestnega jedra pozdravljamo, hkrati k temu veliko pripomore tudi osveščanje občanov, da lahko k z izraženo podporo z obiskom, spremembo potovalnih in nakupovalnih navad, veliko pripomorejo tudi sami. Vsekakor se bomo še naprej trudili, da v okviru pristojnosti, s skupnimi močmi in različnimi vključenimi deležniki pripomoremo k živosti mesta, ki ima svoje specifike in k spodbujanju raznovrstne ponudbe.

Navajamo še informacije glede romske problematike - po navedbah sodelavke občinske uprave za področje romske problematike, za vodenje evidenc na področju nelegalnih gradenj nimamo zakonske podlage. Za podatke so zaprosili pristojni inšpektorat  in vam jih bodo podali v seznanitev, ko bodo le-te prejeli. Sredstva za ureditev romskega naselja je zagotovila država, v zadnjih štirih letih je od 129 učencev Romov, ki so bili prvič vpisani v 1. razred, osnovno šolo v MO Novo mesto uspešno končalo 26 učencev Romov ali 20,16%. Območni zavod za zaposlovanje podatkov o nezaposlenih ne vodi ločene evidence glede na narodnostno ali etnično pripadnost in tudi ne glede na občine. Dostopni so regijski podatki iz programov javnih del, kamor se Romi večinoma vključujejo, v letu 2022 je bilo iz tega naslova 25 zaposlitev in v letu 2023 16 zaposlitev. Kot že večkrat pojasnjeno, so za reševanje romske problematike potrebne sistemske rešitve, katere občina v okviru svojih prisojnosti redno naslavlja pristojnim organom. Po zavrnitvi zakonodajnih sprememb 4 zakonov, s katerimi so prav župani JV regije in Posavja želeli doseči spremembe izrazito na področju šolstva in zaposlovanja, se vsa tovrstna prizadevanja nadaljujejo s ciljem, da država kot ključni akter aktivno pristopi k reševanju problematike. Podporo pri tem je izrazila tudi predsednica države.

Pripravila:

Monika Gabrič Simon,                                                              mag. Gregor Macedoni,

p.p. vodja Kabineta župana                                                      župan

Špela Sila,

strokovna sodelavka VII/2-I, SOUODBK

Mojca Lenassi Malnarič,

Vodja pravne službe, SOUODBK

Tončka Novak,

podsekretarka za šolstvo in izobraževanje

Ivica Menger,

p.p. vodja Urada za družbene dejavnosti