vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-0004/2023-31 Sredstva za ureditev romskega naselja Žabjak


Datum: 09. 03. 2023
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Konkretno
Svetnik: Silvo Mesojedec

Pobuda

V ureditev romskega naselje Žabjak je bilo v minulih letih vložnih preko 3 mio eur. To so velika sredstva, ki bi morala dati pozitivne rezultate. Glede na besede župana naj bi vložena sredstva pripomogla k integraciji Romov. Želim pridobiti podatke od leta 2014 po štiriletnih obdobjih: koliko Romov se je zaposlilo; kakšen odstotek Romov je dokončalo osnovno šolo; koliko Romov se je iz getoiziranega Žabjaka uspelo odseliti in se vključiti v večinsko družbo; kakšni programi se izvajajo v večnamenskem objektu, kakšna je njegova zasedenost in v kakšnem fizičnem stanju je; kako je z evidenco nelegalnih objektov, se glede na ureditveni načrt njihovo število zmanjšuje in kdo ter na kakšen način spremlja celotno dogajanje na področju Žabjaka.

Odgovor

Podatke po kategorijah, ki jih navaja svetnik, spremljamo od leta 2017, ko je bila narejena analiza za namen priprave strategije za obdobje 2020 – 2030.

Zaposlovanje Romov v obdobju 2017-2022:

ZRSZ NM ne vodi ločene evidence brezposelnih oseb glede na narodnostno ali etnično pripadnost. Ker se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z nekaterimi značilnostmi romske etnije (kraj bivanja, značilni priimki, stil življenja, govorica …), lahko razpolagajo v tem smislu s podatki, ki se nanašajo na Rome s stalnim prebivališčem v MONM.

Danes se Romi v Mestni občini Novo mesto večinoma zaposlujejo v okviru javnih del, in sicer v osnovnih šolah in javnih zavodih (Tabeli 1 in 2).

Tabela 1: Osnovne šole v MONM – prikaz zaposlovanja Romov v programe javnih del za obdobje od 2017 do 2021

 

OSNOVNA ŠOLA

Št. vključenih Romov v program JD v obdobju od 2017 do 2021

Naziv programa JD

Zaposlitev (po končanem programu JD)

OŠ Grm

2

Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem programa

ne

OŠ Šmihel

4

Pomoč Romom pri socializaciji

ne

OŠ Bršljin

3

Pomoč Romom pri socializaciji

da (enega, na delovno mesto gospodinjec II.)

 

OŠ Center

2

Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem programa

ne

OŠ Dragotina Ketteja

2

Pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem programa

ne

Skupaj:

13

 

1

 

 

Tabela 2: Ostali javni zavodi v MONM – prikaz zaposlovanja Romov v programe javnih del za obdobje od 2017 do 2021

NAZIV ZAVODA ALI DRUŠTVA

Št. vključenih Romov v program JD v obdobju od 2017 do 2021

Naziv programa JD

Zaposlitev (po končanem programu JD)

 

MONM

 

 

12

Pomoč Romom pri socializaciji

Ne

RIC

 

8

Pomoč Romom pri socializaciji

Ne

DRPD

 

6

Pomoč Romom pri socializaciji

Ne

Skupaj:

26

 

0

 

 

 

 

 

Podatki, koliko Romov je dokončalo osnovno šolo v % za obdobje 2017-2021:

V šolskem letu 2017/18 je bilo v 9. razredu v vseh OŠ v MONM šest učencev Romov, trije so uspešno zaključili OŠ.

V šolskem letu 2018/19 je bilo v 9. razredu v vseh OŠ MONM šest učencev Romov, od tega so trije končali OŠ.

V šolskem letu 2019/20 je bilo v 9. razredu v vseh OŠ MONM sedem učencev Romov, od tega jih je šest končalo OŠ.

V šolskem letu 2020/21 je bilo v 9. razredu v vseh OŠ MONM štirinajst učencev Romov, od tega jih je enajst končalo OŠ.

V šolskem letu 2021/22 je bilo v 9. razredu v vseh OŠ MONM devet učencev Romov, od tega jih je pet končalo OŠ.

Od skupnega števila 439 Romov, ki so bili v omenjenem obdobju vpisani v 1. razred, je osnovno šolo končalo 28 Romov, kar znaša 6,37%.

 

Podatek koliko Romov se je iz getoiziranega Žabjaka uspelo odseliti in se vključiti v večinsko družbo:  

Po naših neuradnih podatkih se je uspelo odseliti trem družinam. Podatki za ostale Rome: trenutno je na naslovu Brezje 12 prijavljenih cca 343 stanovalcev, na naslovu Seidlova ulica 1 cca 24, na Poganjški ulici 11 cca 55 in na CSD cca 80 Romov. Ključen razlog je neurejeno lastništvo in posledično neurejene hišne številke. Najbolj pereč problem je trenutno v naselju Žabjak, kjer ni nobene hišne številke, in je zato večina prebivalcev naselja prijavljenih na naslovu Brezje 12, Resslova ulica 7b in Seidlova ulica 1, Novo mesto.

 

Kakšni programi se izvajajo v večnamenskem objektu, kakšna je njegova zasedenost in v kakšnem fizičnem stanju je:

Programi se izvajajo v treh romskih naseljih:

1. V naselju Brezje v večnamenskem centru, kjer delavnice  izobraževanja, učne pomoči in socializacije vsakodnevno izvajata DRPD, vključenih cca 30 otrok in CŠOD vključenih cca 10 otrok (center je v upravljanju RIC Novo mesto in je v dobrem stanju);

2. V naselju Šmihel, kjer delavnice  izobraževanja, učne pomoči in socializacije izvaja CŠOD vsakodnevno, vključenih cca 20 otrok;

3. V naselju Jedinščica, kjer delavnice izobraževanja, učne pomoči in socializacije izvaja vsakodnevno DRPD, udeleženih cca 10 otrok (v naselju je za ta namen postavljen dvojni bivalni kontejner).

Objekti za izvajanje delavnic v Šmihelu in Jedinščici so deloma dotrajani in predvideni za obnovo oz. menjavo.

 

Kako je z evidenco nelegalnih objektov, se glede na ureditveni načrt njihovo število zmanjšuje

Po podatkih gradbenega inšpektorja Marka Emeršiča so podatki o črnih gradnjah, nad katerimi so izdane izvršljive odločbe, sledeči:

Brezje/Žabjak : 70 objektov
Šmihel: 15 objektov
Stranska vas: 8 objektov
Otočec: 1 objekt
Poganci in Gotna Vas: 0

Situacijo skušamo zajeziti z rednimi terenskimi nadzorom, vsaj enkrat tedensko, s sodelovanjem z gradbeno inšpekcijo, z namenom pridobitve ustrezne dokumentacije za legalizacijo, ki bi ji sledil priklop na javno infrastrukturo. Mestna občina Novo mesto glede romske problematike sodeluje z različnimi institucijami. Sodelovanje je utečeno in posredovanje informacij med institucijami prinaša pozitivne učinke pri reševanju konkretnih zadev na terenu, ker se tako lahko k reševanju problema pristopi poglobljeno in v najkrajšem možnem času.

 

 

Pripravila:

 

Ivica Menger                                                               dr. Jana Bolta Saje

višja svetovalka za šport in mladino                                 direktorica

 

 

 

 

 

 

 

Vročiti:

Občinskemu svetu MONM

 

Nazaj na seznam