Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0001/2024-210 Pripravljenost zaščitnih ukrepov za prebivalstvo v primeru vojne, jedrskega napada ali okvare v nek krško

Datum: 21. 03. 2024
Urad: Skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine
Svetniška skupina: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Svetnik: Mag. Adolf Zupan

Pobuda

Pripravljenost zaščitnih ukrepov za prebivalstvo v primeru vojne, jedrskega napada ali  okvare v nek krško

V zadnjih mesecih, posebno pa v zadnjem mesecu, ko poslušamo novice, da bi lahko prišlo do jedrskega spopada ali hude okvare na NEK Krško iz različnih vzrokov, me številni občani sprašujejo, kako smo v občini pripravljeni na zaščito prebivalstva v takih primerih.

Njihova in moja vprašanja so naslednja:

1. Koliko zaklonišč imamo v naši občini, njihova lokacija, njihovo stanje z vidika takojšnje uporabnosti, za koliko prebivalcev, kako je urejeno obveščanje prebivalcev, kdaj so bili ti nazadnje usposabljani za primere jedrske vojne, bombardiranja oz. drugih oblik napada ? Če zaklonišč nimamo ali niso ta urejena za uporabo, kaj in kdaj namerava občina storiti, da se bo stanje uredilo ?

2. Kakšne ukrepe in katera sredstva bi imeli občani in drugi ljudje na razpolago ob nastanku takih primerov ?

3. Kako je za take primere poskrbljeno za otroke ?

4. Ali je res, da so pripravljeni posebni tableti za zaščito v primeru jedrskega sevanja le za del občanov in še to le za občane do določene starosti ( 45 let ? ). Kako je poskrbljeno za zaščito občanov nad to starostjo ?

Eden izmed občanov mi je posredoval tudi članek o zakloniščih v nadaljevanju, ki je še dodatno ustvaril bojazen, da bi bilo lahko tako ali podobno stanje imeli tudi v naši občini ( opomba – fotografije v prispevku sem izbrisal ). Neizmerno si želim, da se motim.

Odgovor

1. V Mestni občini Novo mesto je več kot štirideset zaklonišč. Skozi leta so bila zaklonišča v upravljanje predana lastnikom oziroma upravljalcem objektov, v katerih se nahajajo. V upravljanju Mestne občine Novo mesto so tri zaklonišča, in sicer zaklonišče na Jerebovi ulici, na Mestnih njivah ter ob Ljubljanski cesti. Kapaciteta vseh zaklonišč zadošča za približno 7.000 prebivalcev. Zaklonišča so praviloma grajena v sklopu objekta dvonamensko in so v obdobju miru v konstantni uporabi. Zaklonišče na Jerebovi ulici uporablja Strelsko društvo Gorjanci, na Mestnih njivah vadijo novomeške glasbene skupine, zaklonišče ob Ljubljanski cesti pa uporabljajo občani za potrebe skladiščenja. Ostala zaklonišča, ki niso v lasti Mestne občine Novo mesto, se uporabljajo za arhive, kleti in podobno. Skladno z veljavno zakonodajo morajo biti zaklonišča ob nevarnosti pripravljana za uporabo v 24 urah. V letu 2022 smo izvedli kontrolne preglede zaklonišč. Skladno z ugotovitvami pregledov postopno urejamo zaklonišča in smo v fazi pridobivanja potrdil o primernosti.

Mestna občina Novo mesto sodi v 2. razred ogroženosti, zato je izdelan Delni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči na območju Mestne občine Novo mesto, v katerem je opredeljeno obveščanje in alarmiranje ter izvajanje dolgoročnih ukrepov ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. Načrt poleg nesreče v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) obravnava tudi nesreče v drugih jedrskih in sevalnih objektih v Republiki Sloveniji ter jedrske ali radiološke nesreče v tujini z možnim vplivom v dolenjski regiji oziroma na območju Mestne občine Novo mesto ter druge radiološke nesreče z viri ionizirajočega sevanja, ki bi zahtevale ukrepanje na območju Mestne občine Novo mesto.

2. Zaščitni ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov virom sevanja. Osnova za določitev zaščitnih ukrepov ob jedrski ali radiološki nesreči so intervencijski nivoji. Glede na hitrost ukrepanja se zaščitne ukrepe deli na takojšnje, prehrambne in dolgoročne. Ob jedrski nesreči v NEK in ob radioloških nesrečah se na območju dolenjske regije najprej načrtuje uvedbo naslednjih ukrepov: zaklanjanje, zaužitje tablet kalijevega jodida, evakuacija, sprejem in oskrba evakuiranih prebivalcev;

- za ostale dogodke: omejitev sevanja in kontaminacije (zavarovanje območja), uporaba osebnih zaščitnih sredstev, oskrba poškodovanih in obsevanih oseb;

- ter za obe vrsti dogodkov: nadzor območja, dekontaminacija ljudi in opreme.

Prehrambni zaščitni ukrepi so: prepoved uporabe kontaminirane hrane in krme, prepoved uporabe (pitne) vode in prepoved ali omejitev uživanja določenih živil, predvsem poljščin, sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov, zaščita živali in krme (zadrževanje živali v hlevih, prepoved paše in krmljenja živali s svežo krmo), omejitev nabiranja in uporabe poljskih pridelkov in gozdnih sadežev, omejitev paše, omejitev oziroma prepoved uporabe mesa uplenjene divjadi, zaščita virov pitne vode in zagotavljanje nadomestne neoporečne hrane, vode in krme.

Dolgoročni zaščitni ukrepi so: začasna preselitev prebivalstva, trajna preselitev prebivalstva in dekontaminacija okolja.

3. Veljajo enaki ukrepi kot so predhodno opisani, natančneje pa predstavljeni v Delnem načrtu zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči na območju Mestne občine Novo mesto.

4. Pravilnik o uporabi tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreči (Uradni list RS, št. 59/10 in 17/14) v skladu z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči ureja oskrbo, razdeljevanje in uporabo tablet kalijevega jodida v okviru zaščitnega ukrepa jodne profilakse v primeru jedrske ali radiološke nesreče v Republiki Sloveniji ali v drugi državi, ki bi lahko ogrozila prebivalstvo na delu ali celotnem območju Republike Slovenije. Jodna profilaksa je zaužitje neradioaktivnega joda v obliki tablet kalijevega jodida pred ali takoj ob jedrski ali radiološki nesreči z namenom zaščite ščitnice pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej. Jodno profilakso se načrtuje za celotno prebivalstvo in pripadnike reševalnih enot, služb in drugih operativnih sestav v Republiki Sloveniji do dopolnjenega 40. leta starosti. Upravičenci za prevzem tablet kalijevega jodida so le prebivalci od rojstva do dopolnjenega 40. leta starosti, saj je žleza ščitnica za radioaktivni jod občutljiva le pri mlajši populaciji in bi bilo jemanje tablet pri starejših nesmiselno.

 Pripravila:                                                                                                         

 Katja Smole

 Strokovna sodelavka VII/I

Brigita Železnik

vodja organa – direktorica skupne uprave

                                                                                                                   dr. Jana Bolta Saje

                                                                                                            direktorica občinske uprave