zemljevid krajevnih skupnosti

Zanimivosti o Mehovem

datum: 19. 02. 2015

Grad Mehovo (nemško Maichau, Meichau) njegove skromne razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.

GRAD MEHOVO Grad Mehovo (nemško Maichau, Meichau) njegove skromne razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15  km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.

 

Z

 

 Zgodovina

Grad so po vsej verjetnosti pozidali grofje Višnjegorski v 12. stoletju. Leta 1162 je omenjen njihov ministerial vitez Hartwik de Micho. Prvič je bil omenjen leta 1215 kot castrum Michow. V 2. polovici 13. stoletja je bil grad v lasti Habsburžanov, ki so ga leta 1277 dali v zastavo goriškemu grofu Albertu II. V prvi polovici 14. stoletja se je na Mehovo preselil Viljem Mengeški, katerega nasledniki so se poimenovali po Mehovem. Leta 1374 po smrti zadnjega goriškega grofa oziroma po izumrtju istrske veje Goriških grofov, je grad prešel v last Celjskim. Vendar so si dediščino lastili tudi Habsburžani, ki grad leta 1376  »pro forma« podelijo v zastavo Celjskemu grofu Hermanu I. Po izumrtju Celjskih leta 1456 grad ponovno pridobijo Habsburžani, ki ga dajo naprej v zakup. Leta 1472 je oskrbnik in poveljnik gradu L. pl. Kozjak; leta 1490 G. pl. Khreig; v začetku 16. stoletja je grad in posestvo zastavljeno Baltazarju Mindorferju.

Grad so večkrat napadli Turki, ki pa ga niso nikoli zasedli. Leta 1515 so ga zavzeli in opustošili uporni kmetje. Valvasor je zapisal, da so takrat ubili graščaka Baltazarja Mindorferja, njegovo ženo in dva sinova. Grad so potem obnovili in na njem so se vrstili zakupniki: od leta 1540 do 1548 je zastavni gospod H. Puchler; leta 1603 pa K. pl. Jurič. Okrog leta 1657 so odročni grad takratni lastniki grofje Paradeiserji opustili in se preselili v novo pozidano graščino Ruperčvrh. Ko je Valvasor leta 1679 grad upodobil, je ta še stal. Do leta 1848 so bile ohranjene še mogočne grajske razvaline, nato pa so jih porabili za zidanje šole in obnovo baročne cerkve in župnišča v Podgradu ter za postavitev božjepotne Marijine kapele pri Vinji vasi.

Viri: Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1987


Ali ste vedeli?

 

VOJAŠKA POŠTNA MREŽA : LJUBLJANA-MEHOVO

 Ob nastopu deželnega kneza Ferdinanda se je zaradi islamske ofenzive 1520 v jugovzhodni Evropi oblikovala protiturška vojnopoštna zveza. Dežela Kranjska je oblikovala ogrodje vojnopoštne mreže s seli tekači, konjeniki in rednimi kurirji. Ena od izhodiščnih točk je bilo tudi Mehovo, ki je pošiljalo sporočila iz Karlovca  preko Žužemberka, Turna pri Višnji gori v Ljubljano. Na Mehovem sta bila nastavljena dva konjenika (za 8 gld na mesec).  Pozneje so vojnopoštno smer iz Žužemberka in Mehovega premestili na sedanjo dolenjsko magistralo Višnja gora-Trebnje- Novo mesto.( 1606)

Vir: Pošta na slovenskih tleh, Pošta Slovenije, 1997

 

. ZGODOVINSKA POVEZAVA MEHOVO-DOLŽ

 Čeprav je bil prvič Dolž omenjen na kartah leta 1763, pa domnevno njegova zgodovina sega veliko bolj v preteklost, saj je takrat Dolž že obstajal z zidano cerkvijo sv. Kozme in Damjana z letnico 1749, ki jo je nekdo zgradil z sredstvi, ki niso bila majhna. Najverjetneje je kraj pripadal gospostvu Mehovo. Gospostvo je imelo grajsko zidanico na območju Dolža,  natančneje v danes imenovanem Graščaku, kjer so še ohranjeni njeni ostanki. To gospostvo je imelo v lasti tudi bližnje gozdove, ki jih je leta 1837 dalo v zakup Janezu Rücklu, da je v Šentjanževi dolini pod Dolžem odprl prvo steklarno na Dolenjskem, v kateri so bili zaposleni tudi vaščani Dolža (Valenčič, 1957). Po propadu steklarne pa je leta 1894 dr. Robert Schlesinger odprl žagarski obrat, malo višje v Gorjancih, ki je deloval vse do druge svetovne vojne. Schlesinger je pred tem leta 1893 kupil graščino Ruperč vrh. Graščina je bila do tedaj last Mehovske gospode, kakor tudi gozdovi (Dolenjski zbornk, 1997).

 

 DEŽELNO SODIŠČE

Leta 1468 je bilo v gradu ustanovljeno deželno sodišče, ki je imelo dosti opravka s sojenjem čarovnicam. V knjigah je zapisano, da je sodišče leta 1696 tožilo Nežo Jeršetko, ki je na svoji metli dostikrat odjahala na Klek, pa tudi sosedom je pomorila prašiče in podtikala ogenj v slamnate strehe in zaklinjala otroke. Seveda je končala na vešalih.

 

ŽUPNIJA ŠMIHEL

Župnija se z imenom Šmihel prvič omenja leta 1296, že prej, leta 1275 pa z imenom Mehovo. Marjan Zadnikar (Romanika) postavlja cerkev v trinajsto, Janez Hofler (O prvih cerkvah) pa v dvanajsto stoletje. Po Hoflerjevem mnenju si jo lahko razlagamo kot lastniško cerkev, ki so jo postavili gospodje Višjegorski kot lastniki Mehovega, zato ne preseneča, da se župnija v srednjeveških listinah imenuje po Mehovem. Tudi njen prvi po imenu znani duhovnik Oton, notar goriškega grofa Alberta, se imenuje mehovski župnik - plebanus de Meichov. Njegovega naslednika Janeza de Reypercha je leta 1336 na župnijo predlagal goriški grof Janez Henrik. Za goriškimi grofi je patronat cerkve skupaj s posestjo gradu Mehovo 1376. prešel na grofe Celjske, leta 1456 pa na Habsburžane.

 

RADO MURNIK – ZGODOVINSKI ROMAN LEPI JANIČAR

 V Ljubljanskem zvonu je Rado Murnik  med leti 1911  in 1913 objavil zgodovinski roman Hči grofa Blagaja: prikazuje izmišljeno podobo Bosne v 15. stoletju. Ta roman je precej predelan in prirejen izšel po pisateljevi smrti, leta 1954, z naslovom Lepi janičar.

V romanu je zasledimo: »Babonić-Blagaji so bili ena najimenitnejših jugoslovanskih rodbin. Grof Štefan Goriški, sin Nikolajev, je okoli leta 1200 po dolgem boju premagal Alberta Mehovskega, nemškega roparskega viteza….«.

 

GOSPODIČNA Z MEHOVEGA

 Po starem ustnem izročilu je bilo Mehovo povezano s studencem Gospodično na Gorjancih, kar je dalo pisatelju Janezu Trdini snov za eno njegovih lepih bajk. Bolna grajska gospa z Mehovega je šla pit zdravilno studenčnico in se je tako pomladila, da je niti lastni mož ni spoznal.

 

Ostalo

PODGRAJSKA ŽELEZNICA – RADOHA


Parna žaga na Radohi je bila zgrajena že pred pričetkom graditve belokranjske železnice leta 1912. Žaga je stala sredi gozdov , 4 km jugovzhodno od Uršnih sel. Med prvo svetovno vojno se je delo na žagi ustavilo. Tudi po vojni žage niso takoj pognali. To se je zgodilo šele leta 1921, ko so se novi lastniki odločili žago obnoviti, jo povečati in povezati z gozdno železnico s postajo pri naseju Rožni Dol. Z gradnjo so pričeli leta 1921. Na Radohi so stali kurilniška lopa, delavnica za popravilo tirnih vozil in napajalnik za lokomotivsko vodo.. Kasneje, ko je žaga začela delati z večjo zmogljivostjo, so progo podaljšali v gozdove. Podaljšana proga je imela več smeri, progovni odseki so bili dolgi do 2 km. S temi odseki so v bistvu speljali progo okoli dveh hribov: Peščenjaka in Kilovca 661, tako da je skupna dolžina gozdne železnice dosegla 47 km. Na progi sta obratovali dve parni lokomotivi in več tovornih vagončkov. Ob roški ofenzivi je italijanska vojska 24. julija 1942 požgala in uničila žago, da se v njej ne bi mogli zadrževati partizani. Ker so bili gozdovi že dokaj izsekani tudi po koncu 2. svetovne vojne žage na Radohi niso obnovili. Leta 1951 so progo demontirali im prodali za staro železo. Danes od gozdne železnice in žage ni nobenih ostankov. Na delu trase, po kateri je potekala železnica, teče danes gozdna cesta.  

Brate, Tadej: Gozdne železnice na Slovenskem,  ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1994.

 

 

KRAŠKA JAMA NA MIHOVCU


Mihovska jama leži na severnem pobočju Lipnega vrha na Radohi v bližini vasi Mihovec pri Podgradu. Večji izmed dveh vhodov se odpira v izrazitem skalnem pobočju. Skozi krajše poševno vstopno brezno se spustimo po podoru in vstopimo v vhodno dvorano. Vanjo se lahko spustimo tudi skozi drug vhod – stropno brezno. Dvorana se nadaljuje z dvema krajšima breznoma, ki pripeljeta v razgiban erozijski rov. Slednji se v končnem delu dviguje in pripelje pod strop velike kapniške dvorane. Jama je med drugim znana tudi kot morišče 17 žrtev medvojnega poboja, na kar nas opominja spominsko obeležje pred vhodom v jamo. Jamarji so na pobudo lokalne skupnosti sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja jamo očistili. Posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču.

Rukše, M.: Presenečenje v Mihovski jami. Dolenjski kras 3, str. 19. Novo mesto, 1992

 

 

                                                                      TLAKA

 Anton Aškerc


Stojí tam Mehovski grad, oj, stojí;
Na ôknu pa Baltažar Mindorf sloní,
    Baš vstal je iz pérnice mêhke.

 

"Hm, solnce visoko na nebu je že,
Po polji še prazno in tiho je vse,
    Lenuhov mi ní še na delo!

 

"Oznanil je včeraj pri cerkvi birič:
""Tá teden na tlako v grad, sicer vam bič
    Po hrbtih zapôje upornih!"" —

 

"No čakajte, lép bomo plésali ples!
Pokažem vam, kújavci, bógme, še dnes,
    Kdó kmet, kdó gospód je Mehóvski!

 

"Kaj?! — Res? — Glej, glej, tam že gredó!
Pozabili niso. Četudi poznó,
    Prihajajo vender na tlako!

 

"A tóliko!...Prêveč bo dnes teh ljudíj!...
He, vstánite, deca, ti žena, vsi, vsi!
    Tlačánov brž gledat pokornih!" —

 

V zvoníku tam bijejo plat zvoná,
Po cesti iz hoste roj kmetov vihrá,
    Vihrá proti gradu narávnost.

 

Oródjct za tlako vsak nese s sebój:
Tá s cepcem, tá s kijem, tam óni s kosój,
    Tá z vilami je oboróžen.

 

Na grajskih tam vratíh, čuj: Buh, buh, buh!
"Hoj, ôdpri, Mehôvčan, ki jéš naš kruh!
    Na tlako smo ravnokar prišli."

 

Junaških par pleč se ob duri upre —
S stežájev na mah ko samé zagrmé:
    "Tu smo, no, tu smo! — Dobro jutro!

 

"No, rožnih si vencev gotovo devét
Na têšče že zmôlil, ker mož si ti svet —
    To čutijo hrbeti naši.

 

"In v cerkvi — kak včeraj si tam vzdihovàl!
Da têpeš premalo nas, si se — kesál
    Tam v klopi klečeč pri oltarji? —

 

"Na tlako mi tvojo smo prišli denes.
Na delo lenúhi! Na delo grad ves!
    Ne jé naj, kdor delati neče!"

 

"Na delo!" — iz grl stó po gradu grmí —
"Da zvéste, kjé hlebec vaš beli zorí:
    Na hrastu ali na hruški.



"A tlaka v baržunu in svili — há, há! —
Ne! Tlaka le v kmečki obleki veljá:
    Hajd, ménjajmo, Mindorf, za danes!"

 

In Baltažar s sinom, s hčerámi, z ženój,
Obleči koj ráševnat mora jim kroj...
    "Sedaj pa le délat — tlačáni!"


Za plugom gré Mindorf po brazdi molčé;
Sin góni mu vóli, gospá in hčeré
    Z motikami tolčejo grude.

 

"Oh, délati — kaka sramôta! O Bog!
Oh, škoda teh bélih, teh nežnih je rók!..."
    A kmetje v baržunu in svili?

 

Tam v sénci kraj njive sod vina leží;
Dolenjca pijó vsi iz grajske kletí,
    Pijó in pojó mi veselo.

 

 

VALVASOR: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE

( OPIS GRADU MEHOVO)

 

MEHOVO

E-TA GRAD IN gospostvo, po kranjsko Mehovo ali Mihovo, leži na Notranjem Kranjskem, od Ljubljane devet, od Novega mesta eno in od Metlike dve milji. Kar zadeva ime, je sicer bil nekoč na Kranjskem rod gospodov Mehovskih ali iz Mehovega, ni pa znano, ali je hiša dala ime rodu ali rod hiši. Mehovo stoji na visokem, koničastem hribu, precej ob Gorjancih in so ga nekoč šteli med najtrdnejše gradove; o tem priča še močno obzidje in stolpi. Znotraj, na grajskem dvorišču, je lep in dober vodnjak.

Ta grad je bil dedina omenjenega rodu gospodov Mehovskih ali iz Mehovega, ki so na Kranjskem dolgo cveli ter bili zelo mogočni, kakor sklepamo iz tega, da si je Albreht Mehovski, prebivajoč nekoč tu v Mehovem, upal napasti ogrskemu kralju Beli III. nekatere kraje na njegovih mejah ter jih s silo vzeti ...

Ko je leta 1515. izbruhnil kranjski kmečki upor in je bilo veliko gradov napadenih in uničenih, je prišla vrsta tudi na Mehovo. Besni kmetje so ga napadli in ga premagali dne 17. maja ali, kakor drugi trdijo, na vnebohod. Oba brata Mindorfa, ki sta imela to gospostvo v zakupu, namreč gospoda Baltazarja Mindorfa in gospoda N. Mindorfa, dalje gospoda Marksa s Clisse, zadnjega svojega imena in rodu, in gospoda Gašperja Werneckerja, ki so vsi hrabro branili grad, so vrgli žive z gradu v bedno smrt: žalostno so se razbili in morali izdihniti. Sledilo jim je še petnajst drugih plemičev. Glave so jim odtrgali od trupla in oboje vrgli prek ozidja.

S tem pa še ni bil konec njihovi okrutnosti, čeprav so bili pobiti tisti, ki so se upirali; tudi oba mladoletna sinka gospoda Baltazarja Mindorfa sta morala postati žrtev besnečih ljudi. Ko so zadavili otroka, je prišla vrsta na mater Marto, rojeno Phaffoitscher. Nagnali so jo popolnoma slečeno in nago skozi grajske duri krvi željnim kmetom v iztegnjene morilne kremplje kakor ovco med leve; žalostno so ji zlomili vrat. Ostala je še čisto majhna hči; ne bi bila ušla smrti, da je ni strežnica, stara ženica, odnesla kot plen.

Leta 1602. je ponovno vzklilo puntarsko seme. Da bi ga zadušil in zadržal, je gospod Karel Jurič, ki je tedaj imel grad in gospostvo Mehovo v zastavi, naščuval Uskoke na mehovske puntarje. Ti pa so se krepko upirali, dà, celo ženske so nahujskali, da so z burklami in drugim orodjem šle nad Uskoke. Pri tem puntu so ustrelili kmeta in staro žensko, a majhnega otroka so pohodili konji. Najslabše pa se je godilo Uskokom, ker jih je od sto ušel komaj deseti del. In tedaj je tudi sin sodnika v Mehovem ustrelil Uskoka, ker ga je zasramoval s tem, da mu je pokazal zadnjo plat telesa.

 

 

 

 

Pripravila: Verica Turk

Uredila: Barbara Meglič

novice

18. marec, KS Podgrad

Čistilna akcija v KS Podgrad

V soboto, 16.03.2024, smo krajani KS PODGRAD očistili našo sosesko.

več >

10. marec, KS Podgrad
 VABILO KRAJANOM NA UDELEŽBO PRI ČISTILNI AKCIJI

VABILO KRAJANOM NA UDELEŽBO PRI ČISTILNI AKCIJI

VABILO KRAJANOM NA UDELEŽBO PRI ČISTILNI AKCIJI "OČISTIMO SOSESKO" Lepo vabljeni, da se pridružite čiščenju okolice v soboto, 16.03.2024, ob 9. uri na zbirnih mestih (ob oglasnih deskah) v vaseh Koroška vas, Pristava, Konec, Podgrad in Veliki Cerovec. Rokavice in vrečke prejmete na zbirnem mestu. Veselimo se naše čiste soseske!

več >

25. december, KS Podgrad
 Novoletno voščilo 2024
28. marec, KS Podgrad
 PREDAVANJE O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH

PREDAVANJE O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH

Krajani KS Podgrad vljudno vabljeni na osvežitev znanja o cestno prometnih predpisih. Predavanje bo potekalo v torek, 11.04.2023, ob 18.00 uri v prostorih Gasilskega doma Podgrad.

več >

19. marec, KS Podgrad
28. februar, KS Podgrad
15. februar, KS Podgrad

Zapisnik 1. seje Sveta KS Podgrad

V petek, 10.02.2023, smo se člani Sveta KS Podgrad zbrali na 1. seji Sveta KS Podgrad.

več >

17. januar, KS Podgrad

Ustanovitev društva Mehovo

Društvo Mehovo je bilo ustanovljeno 8. decembra 2021 v okviru krajevne skupnosti Podgrad. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja prebivalcev ob uresničevanju skupnih interesov s ciljem izboljšanja kvalitete življenja in življenjskega okolja. Predsednik društva je Marjan Erpe. Podpredsednica društva Ana Tisov je poslala krajanom ...

več >