O novomeški pomladi

810002594

 

Kaj imajo skupnega Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Marjan Mušič in Leon Štukelj?

26. septembra 2020 bo minilo natanko sto let, odkar je skupina mladih novomeških umetnikov skupaj z gosti izpeljala enodnevno umetniško dejanje, ki je pomenilo preobrat tako umetnosti kot dotedanjega življenja. Novo mesto je prebudila 1. pokrajinska umetniška razstava, ki je v slovensko kulturno zgodovino zapisana kot novomeška pomlad.

Razstava je potekala v Windischerjevem salonu v novomeški Kandiji pod pokroviteljstvom slikarja Riharda Jakopiča, na njej pa je sodelovalo deset avtorjev: Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Marjan Mušič, France Zupan, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec, skupaj s 337 likovnimi deli. Odprtje je istega dne spremljal tudi koncert Marija Kogoja na gradu Kamen ter literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška v Narodnem domu. Enkratnemu dejanju je nato sledilo še več lokalnih dogodkov, novembra pa ponovitev razstave v Ljubljani.

Novomeška pomlad je pred stotimi leti zamisel o novi umetnosti in razmislek o človeku po prvi svetovni vojni združila v gibanje, kulturno-umetniški podvig, ki je takrat močno razburkal slovenski kulturni prostor, kasneje pa postal temelj slovenske avantgardne umetnosti.

Ob jubileju novomeške pomladi je Mestna občina Novo mesto razglasila tematsko leto 100 let novomeške pomladi, v sklopu katerega se bo zvrstilo nemalo dogodkov. Partnerji tematskega leta so Dolenjski muzej, Anton Podbevšek Teater, Zavod Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, ki bo tematsko leto tudi koordinirala, ter druge organizacije, delujoče na področju Mestne občine Novo mesto.

 

 

Programsko-strateška izjava ob 100-letnici novomeške pomladi

Vera v poslanstvo umetnosti ter njeno moč preobrazbe 
je v povojnem vakuumu in ekstazi miru sprožila
preobrat tako umetnosti kot dovčerajšnjega življenja:
Novo mesto je prebudila 1. pokrajinska umetniška razstava.

Akterji novomeške pomladi – Jarc, Jakac, Podbevšek – 
svojo mladostno ustvarjalnost z Dolenjske prenesejo v Ljubljano 
in s tem pred stotimi leti začrtajo temelje slovenske avantgarde, 
ki še danes navdihuje sodobne interpretacije njihovega ustvarjanja.

Novomeška pomlad naj ne bo le vir upravičenega lokalpatriotizma 
in podstat novomeške identitete skozi ustanove, ki nosijo imena akterjev novomeške pomladi 
(Anton Podbevšek Teater, Knjižnica Mirana Jarca, Jakčev dom),
ampak predvsem navdih, da je z izkušnjo nekdanjega pomladnega prebujenja že jutri
Novo mesto lahko gospodarski, kulturni in družbeni generator Slovenije prihodnosti.

 

 

 

Nagovor župana

 

Spoštovani,

dovolite mi, da vas povabim k sodelovanju pri še eni izjemni novomeški zgodbi. Zgodbi novomeške pomladi, ki je pred stoletjem s talentom naših ustvarjalcev začrtala temelje slovenske avantgarde. 

Dogodke, ki odmevajo vse od septembra 1920 dalje, bomo počastili z novim poglavjem naših tematskih let, s katerimi v zadnjem obdobju promoviramo gradnike naše skupne novomeške identitete. Po dodobra prepoznani 650. obletnici Novega mesta, jantarnem in Štukljevem letu želimo sto pomladi po Jakcu, Podbevšku in Jarcu navdahniti sodobne vrhunske kulturne in umetniške ustvarjalce, ki jih v Novem mestu ne manjka.

Možje, po katerih so danes v Novem mestu poimenovani galerija, gledališče in knjižnica, so  s svojo reinterpretacijo človeka po prvi svetovni vojni dosegli vrh sodobne slovenske umetnosti. 
Vrh v slovenskem (in širšem) merilu pa že dolga leta na svojih področjih krojite tudi številna uspešna novomeška podjetja, ki vseskozi potrjujete izrazit čut za domače okolje.

Prepričan sem, da je črpanje iz zakladnice novomeških presežkov vedno dobrodošel ustvarjalni navdih za oblikovanje naše skupne prihodnosti.

 

BPu-eb9027   

Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto

 

 

 

 

 

 

 

 

100let_logo

nazaj