Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.
Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.
Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.
Smotrnost nadaljnjega investiranja v CeROD
Datum: 22. 01. 2018
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej
Pobuda
Pobuda občinam ustanoviteljicam, naj temeljito preverijo smotrnost nadaljnjega investiranja v CeROD, tudi tako, da preverijo scenarij zaprtja Ceroda, ob hkratni bolj odločni usmeritvi v ločevanje odpadkov in zmanjševanja skupne količine odpadkov.
- Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da imamo še mnogo rezerve pri ločenem zbiranju odpadkov.
- Cene bodo po poročanju medijev primerljive s cenami, ki jih ponujajo drugod. Torej se pojavlja vprašanje, ali je investicija smotrna, če z njo ne pridobimo nič z vidika cene za občane.
- Imamo tudi precej vprašanj o predlaganem sodelovanju s Snago in še vedno nismo prepričani, da bomo sposobni zagotoviti zahtevane količine odpadkov.
- Ob tem opozarjamo tudi na industrijske in druge trende, ki težijo h krožnemu gospodarstvu in s tem k zmanjševanju skupne količine odpadkov.
Podrobnejša utemeljitev pobude
Dolenjski Center za ravnanje z odpadki (Cerod) je dolenjskim in belokranjskim občinam ustanoviteljicam predlagal nov model ravnanja z odpadki. Vključuje 5,5-milijonsko investicijo v napravo za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in v zunanjo ureditev, ki bi ju financirali iz občinskih proračunov. Ob tem v podjetju načrtujejo sodelovanje z ljubljansko Snago, ki naj bi zagotavljala manjkajočo količino odpadkov in delno skrbela za mehansko in biološko obdelavo.
Investicija je namreč ekonomsko upravičena samo v primeru, da bo zagotovljenih 25.000 ton odpadkov. Sedaj pa jih v Cerodu zberejo le 15.000 ton.
Iz dostopnih podatkov je razvidno, da Komunala Novo mesto ločeno zbere le okoli 40 odstotkov vseh odpadkov. To pomeni, da jih mora približno 60 odstotkov poslati v dodatno mehanskobiološko obdelavo. Očitno je, da imamo na tem področju še veliko rezerv. Ljubljanska Snaga, denimo, ločeno zbere 65 odstotkov odpadkov. S povečevanjem ločenega zbiranja postanejo potrebe po mehansko-biološki obdelavi in po odlaganju sorazmerno nižje. Poleg tega ločeno zbiranje odpadkov ljudi ne stane nič, infrastruktura je že vzpostavljena, nadaljnja obdelava pa ni strošek občanov.
V Cerodu pravijo, da z investicijo Dolenjska in Bela krajina dobivata zanesljivo in dolgotrajno izvajanje skrbi za odpadke. Poleg tega naj bi z investicijo zagotavljali tudi sprejemljivo ceno in neodvisnost od razmer na trgu. Vendar je to argument na trhlih nogah. Zdi se namreč, da se lahko zgodi ravno obratno: postali bomo talci lastne investicije. Sedanja cena obdelave in odlaganja odpadkov na odlagališču (ki navsezadnje bremeni občane na položnicah) je 152 evrov na tono. Po izvedbi projekta bi cena znašala med 115 in 120 evrov na tono. Po podatkih medijev nam na drugih odlagališčih že sedaj ponujajo enako ceno (okoli 120 evrov na tono). Če bi odpadke vozili drugam, seveda ne bi potrebovali 5,5-milijonske investicije, ki jo bodo prav tako plačali občani. Se pravi, da bo cena tone odpadkov, če vračunamo še vrednost investicije, dejansko še dodatnih 10-15 evrov na tono. Ostane zgolj argument neodvisnosti od razmer na trgu. Tudi ta argument je zelo vprašljiv.
V Sloveniji imamo preveč centrov za ravnanje z odpadki. Številni se, tako kot naš, borijo s pomanjkanjem odpadkov. Zbirni center v Ljubljani ima velike izgube, saj je odpadkov enostavno premalo. Poleg tega gre trend vsekakor v ločevanje in recikliranje. Krožno gospodarstvo je že dolgo nov posel. Se pravi, da bo potreb po predelavi in odlaganju čedalje manj: vse več bo ponovne uporabe. Obstoječe predelovalnice in odlagališča se bodo najverjetneje borila za smeti in malo verjetno je, da bi cene na trgu rastle. Se pravi, da je malo verjetno, da nas bi kdor koli lahko izsiljeval z visokimi cenami. Situacija se bo z vidika podjetja, ki potrebuje odpadke, v naslednjih nekaj letih torej še dodatno poslabšala. Se pravi, da je resnično tveganje v tem, da se bodo cene obdelave odpadkov v Cerodu dvigovale, ker center ne bo imel dovolj odpadkov. Temu tveganju se odpovemo tako, da odpadke vozimo na obdelavo v drug center, Cerod pa zapremo.
Tam pravijo, da zaprtje objekta pomeni velik strošek. Toda to ni pravi odgovor, saj ga bo slej ko prej potrebno zapreti. Če tega stroška ne bomo imeli danes, ga bodo imeli naši otroci čez dve desetletji. Sredstva, ki jih občine načrtujejo vložiti v izgradnjo MBO centra, bi torej lahko namesto tega lahko namenili za zapiranje odlagališča. Živimo v hudem paradoksu: po eni strani si vsi želimo postati ekološka družba, po drugi strani pa ima podjetje (in občine kot lastnice) interes, da je odpadkov čim več, zato da se investicija in obstoj podjetja izplača.
Ob odgovoru na pobudo prosim tudi za odgovore na spodnja vprašanja:
Iz gradiv nismo dovolili odgovorov na naslednja vprašanja. Prosim občino oziroma podjetje CeROD, če pripravi odgovore:
- Ni povsem jasna vloga Snage. Naj bi obdelovala odpadke, vendar samo do polovice? Drugo polovico pa naj bi stabilizirali mi? V gradivu to ni natančno pojasnjeno. Prav tako ni razvidno, kaj in kako naj bi mi še dodatno mehansko obdelovali, saj vendar vemo, da to znajo že dobro naredi iv Snagi? Od tistega, kar v Snagi mehansko obdelajo, ostane bore malo (zgolj pet odstotkov). Kaj in zakaj bi torej mi dodatno mehansko obdelovali v Cerodu?
2. Če povzamem vprašanje: Katere odpadke bo Snaga/RCERO LJ obdeloval (mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, oboje) in do katere stopnje.
3. V Snago naj bi peljali 15.000 ton - koliko ton od tega bi ostalo za odložiti?
4. Zakaj bi Snaga pošiljala v Novo mesto 4000 ton odpadkov za odlaganje, če ima svojo deponijo? Zakaj bi nam pošiljali in nam plačevali?
5. Ali ekonomsko zdrži vaša logika - na to so opozorili župani: Kostak ponuja ceno 120 evrov za tono, pri čemer ne rabimo vložiti 5,5 milijone evrov v svoj MBO center. Kolikšen je dodaten strošek na tono odpadkov, zaradi gradnje MBO centra? Ali drži podatek, da je to približno dodatnih 10-15 evrov za tono?
6. Kakšen je strošek zapiranja odlagališča Cerod?
7. Ali ne drži, da bomo imeli stroške zapiranje s CEROD tudi čez 10-20 let, samo da bo takrat breme padlo na prihodnje generacije?
8. Ali se ne strinjate, da bi bilo z vidika stroškov za občane vključno s prihodnjo generacijo naših občanov in ob upoštevanju življenjske dobe take infrastrukture najbolj smotrno, da zmanjšujemo obdelavo in odlaganje odpadkov, tako da povečujemo ločeno zbiranje (Komunala zbere 40 odstotkov ločeno, kar pomeni, da imamo še ogromno rezerve), da zapremo odlagališče in vozimo odpadke na obdelavo in odlaganje drugam?
Odgovor
Odgovor, ki ga je pripravilo podjetje CeROD d.o.o., j.p., šifra dopisa AK-199/2017 z dne 11. 12. 2017 posredujemo v prilogi.
Pripravila:
Danica OKLEŠČEN,
višja svetovalka za investicije
Alenka MUHIČ, dr. Iztok KOVAČIČ,
vodja oddelka za investicije vodja urada
Nazaj na seznam
