vodilna slika

Odlok o koncesiji za urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto

datum: 09. 02. 2022

Dolenjski uradni list 4 - 2022.

Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11) v povezavi s 36. členom Zakona o javnem zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 13/18 – UPB1) in 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/19 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na svoji 25. seji dne 3.2.2022 sprejel naslednji

 

 

ODLOK

o koncesiji za urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto

 

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(predmet odloka)

 

(1) S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja gospodarske javne službe urejanja objektov in naprav javne razsvetljave.

 

(2) Urejanje objektov in naprav javne razsvetljave po tem odloku obsega urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto.

 

2. člen

(način izvajanja)

 

(1) Gospodarska javna služba urejanja objektov in naprav javne razsvetljave (v nadaljnjem besedilu: javna služba) se zagotavlja s podeljevanjem koncesije, ki jo podeli Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: koncedent) in jo izvaja izvajalec javne službe v (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe.

 

3. člen

(objekti in naprave javne razsvetljave)

 

(1) Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave, ki služijo osvetljevanju javnih površin in javnih cest:

  • elektroomarice,
  • drogovi,
  • svetilke,
  • energetski kabli,
  • drugi pripadajoči elementi, ki so potrebni za nemoteno delovanje javne razsvetljave.

 

 

UREJANJE IN VARSTVO OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE RAZSVETLJAVE

 

4. člen

(urejanje javne razsvetljave)

 

(1) Javna služba obsega vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe. Zajema tudi strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti koncedenta.

(2) Na javni razsvetljavi se redno opravlja vsa vzdrževalna dela in varstveni ukrepi za nemoteno delovanje le te. Dela zajemajo:

  • vzdrževanje drogov svetilk, ki obsega zamenjavo pregorelih žarnic, popravilo ali zamenjavo svetlobnih glav, drogov, barvanje ter čiščenje, zamenjava svetil in svetilk in drugih delov javne razsvetljave,
  • vzdrževanje prižigališč, nadzorne in krmilne naprave, dopolnitve napeljave in razvoda posameznih vej javne razsvetljave,
  • intervencije na javni razsvetljavi,
  • redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake tri mesece,
  • vodenje katastra in vodenje kontrolne knjige,
  • izvedba dodatnih obremenitev na javni razsvetljavi,
  • izdelava poročila o realizaciji letnega programa,
  • dajanje mnenj v zvezi z javno razsvetljavo,
  • posredovanje podatkov o infrastrukturi pristojnim institucijam v skladu z zakonodajo,
  • izdelavo načrta razsvetljave skladno s predpisi,
  • izvajanje obratovalnega monitoringa skladno z uredbo,
  • sodelovanje pri pripravi občinske prostorske dokumentacije,
  • izdajanje smernic in projektnih pogojev,
  • priprava tehničnih osnov za izdajanje soglasij v skladu s tem odlokom,
  • druge storitve, ki jih določajo področni predpisi.

 

5. člen

(letni plan in načrt javne razsvetljave)

 

(1) Urejanje javne razsvetljave poteka na podlagi plana – načrta javne razsvetljave, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca marca za tekoče leto. Plan potrdi župan Mestne občine Novo mesto.

 

(2) Podatki, ki jih mora vsebovati načrt razsvetljave:

  • ime in naslov upravljavca razsvetljave,
  • kraj javne razsvetljave,
  • podatke o dolžini z javno razsvetljavo osvetljenih občinskih ali državnih cest,
  • podatke o površini z javno razsvetljavo osvetljenih nepokritih javnih površin,
  • podatke o celotni električni moči svetilk javne razsvetljave in številu svetilk,
  • opis sistema za ugotavljanje ali merjenje porabe elektrike zaradi obratovanja razsvetljave za razsvetljavo cest in za razsvetljavo javnih površin,
  • način izvajanja obratovalnega monitoringa, če je ta za razsvetljavo predpisan z uredbo,
  • terminski načrt prilagoditve svetilk in
  • sodelovanje pri izdelavi predloga izgradnje novih naprav javne razsvetljave po posameznih območjih Mestne občine Novo mesto in potrebnih sredstev za to.

 

6. člen

(vodenje katastra in kontrolne knjige)

 

(1) Kataster vsebuje podatke o javni razsvetljavi in tehničnih lastnostih javne razsvetljave.

Kataster se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.

 

(2) Kontrolna knjiga vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah javne službe.

 

(3) Kopijo noveliranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj dvakrat letno. Ob prenehanju koncesijske pogodbe mu jih izroči v celoti.

 

(4) Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim osebam.

 

(5) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncedenta in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

 

7. člen

(interventno izvajanje gospodarske javne službe)

 

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 24 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu uporabnikov oziroma koncendenta. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno nedelovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

 

(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 5 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od obvestila uporabnikov.

 

8. člen

(poseganje v objekte in naprave javne razsvetljave)

 

(1) Poseganje v javno razsvetljavo je dovoljeno samo z dovoljenjem koncedenta in nadzorom koncesionarja.

 

(2) Poseganje v varovalni pas javne razsvetljave je dovoljeno samo s soglasjem koncendenta. Varovalni pas v omenjenem primeru znaša 2 metra, merjeno na vsako smer javne razsvetljave.

 

 

 

III. PODELITEV KONCESIJE

 

9. člen

(postopek podelitve koncesije)

 

(1) Glede na delitev tveganj se pojem koncesije po tem odloku šteje za javnonaročniško obliko partnerstva.

 

(2) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti izbere koncendant na podlagi enega izmed postopkov kot jih določa zakon, ki ureja javno naročanje.

 

10. člen

(strokovna komisija)

 

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.

 

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.

 

(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Koncedent v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri ponudniku ali je kako drugače delala za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Za presojo izločitvenih okoliščin se upoštevajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

 

(4) Župan mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.

 

(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da sodeluje v fazi priprave besedila razpisa, v fazi od objave razpisa do roka za oddajo ponudb, na javnem odpiranju prijav/ponudb, v drugih procesnih aktivnostih, vezanih na pogajanja ali pojasnilo/dopolnitev ponudb/prijav, pregleda in oceni prijave/ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera od ponudb ustreza postavljenim zahtevam razpisa oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na merila ter posreduje poročilo koncedentu. Naloga strokovne komisije je lahko tudi izvedba pogajanj z usposobljenimi kandidati/ponudniki.

 

(6) Za strokovnotehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.

 

 

11. člen

(pogoji in merila za koncesionarja)

 

(1) Kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:

  • da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije,
  • da izpolnjuje obvezne pogoje za ugotavljanje sposobnosti v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje,
  • da se nad njim ni začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da z njegovimi sredstvi ali poslovanjem ne upravlja upravitelj ali sodišče, da njegove poslovne dejavnosti niso začasno ustavljene ter se nad njim ni začel postopek ali pa nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami v skladu s predpisi druge države,
  • da ni zagrešil hujše kršitve poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta,
  • da ima zadostne izkušnje s področja dejavnosti urejanja in varstva objektov in naprav javne razsvetljave, kar izkaže z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil,
  • da izpolnjuje druge pogoje v skladu z veljavno zakonodajo (npr. s področja integritete in preprečevanja korupcije ipd.).

 

(2) V primeru skupne prijave/ponudbe članov konzorcija morajo vsi člani konzorcija posamično izpolnjevati najmanj pogoje iz prve, druge, tretje, četrte in šeste alineje prejšnjega odstavka, pogoje iz pete alineje pa lahko izkazujejo skupaj.

 

(3) Podrobnejša merila in način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določijo v razpisni dokumentaciji.

 

12. člen

(organ, ki opravi izbor koncesionarja)

 

  1. Odločitev o izbiri izda župan Mestne občine Novo mesto v skladu z določili zakona, ki ureja

 javno naročanje.

 

 

IV. KONCESIJSKO RAZMERJE

 

13. člen

(koncesijska pogodba)

 

(1) Po pravnomočnosti odločitve o izbiri koncesionarja se sklene koncesijsko pogodbo z izbranim kandidatom.  Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncendenta župan Mestne občine Novo mesto.

 

(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločitvi o izbiri, ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim najbolj ugodnim kandidatom.

 

 

14. člen

(prenos koncesije)

 

(1) Koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na drugo pravno ali fizično osebo.

 

 

15. člen

(podizvajalci)

 

(1) Koncesionar lahko posamezne storitve ali gradnje, ki so predmet koncesije odda v podizvajanje. Ko vrednost v podizvajanje danih storitev ali gradenj doseže 10% mesečne situacije mora koncesionar za vsako nadaljnje oddajanje storitev ali gradenj v podizvajanje pridobiti predhodno soglasje koncedenta.  Koncesionar mora pridobiti predhodno soglasje koncedenta tudi za vsako oddajo storitev ali gradenj v podizvajanja, katere vrednost dosega 10% mesečne situacije.

 

(2) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.

 

 

16. člen

(pooblastila in obveznosti koncesionarja)

 

(1) Koncesionar ima naslednje obveznosti:

  • izvajati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu,
  • podajati pripombe in predloge pri izgradnji javne razsvetljave,
  • pridobivati dokumentacijo, ki je potrebna za ne moteno delovanje javne službe, kar obsega tudi pridobivanje dokumentacije za novozgrajeno javno razsvetljavo,
  • biti prisoten pri tehničnem prevzemu zgrajene javne razsvetljave,
  • izdajati tehnične pogoje v zvezi z izdajo soglasij,
  • upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
  • predlagati ukrepe za zmanjševanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja ter povečanja varnosti,
  • zagotavljati dežurstvo,
  • omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, ki pa ne sme ovirati normalnega izvajanja javne službe,
  • kot dobe strokovnjak uporabljati in vzdrževati objekte, opremo in naprave ter druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
  • skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
  • voditi evidence po tem odloku in kataster infrastrukture ter ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
  • voditi ločeno računovodstvo za podeljeno koncesijo,
  • ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte, letna poročila, predloge letnih programov, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
  • dolžan je omogočiti namestitev in vzdrževanje nastavkov ter dostopnost zaradi izobešanja zastav in novoletne okrasitve na drogovih javne razsvetljave vsakokratnemu izvajalcu teh storitev,
  • poročati koncesionarju o izvajanju koncesije, predvsem o pritožbah uporabnikov,
  • obveščati pristojne organe o kršitvah.

 

(2) Obveznosti se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

 

(3) Posamezne storitve iz tega člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.

 

 

 

17. člen

(zavarovanje odgovornosti)

 

(1) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:

  • za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
  • za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.

 

(2) Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

 

 

18. člen

(začetek in trajanje koncesije)

 

(1) Koncesija se podeli za obdobje štirih let od začetka izvajanja koncesije, z možnostjo podaljšanja, ob izpolnjevanju pogojev, skladno z veljavno zakonodajo.

 

(2) Koncesijsko razmerje se začne izvajati po prenehanju obstoječega koncesijskega razmerja, v primeru, da je le to že poteklo, pa z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. 

 

 

 

 

19. člen

(vir financiranja  koncesije)

 

(1) Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.

 

(2) Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan vzdrževanja, ki ga izdela koncesionar, potrdi pa ga koncedent.

 

(3) Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v potrditev koncedentu.

 

20. člen

(višja sila)

 

(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obveščati in dogovarjati o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.

 

(2) Kot višja sila se ne šteje stavka pri koncesionarju zaposlenih delavcev. Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti izvajanje koncesije v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi.

 

 

 

V. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

 

21. člen

(način prenehanja)

 

(1) Koncesijsko razmerje preneha:

  • s prenehanjem koncesijske pogodbe po poteku časa za katerega je bila sklenjena,
  • s prenehanjem koncesijske pogodbe zaradi odpovedi,
  • z odvzemom koncesije,
  • v drugih primerih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in s koncesijsko pogodbo.

 

 

22. člen

(odpoved pogodbe)

 

(1) Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo v naslednjih primerih:

  • če koncesionar gospodarske javne službene izvaja redno, strokovno in pravočasno ter s potrebno skrbnostjo in zaradi tega nastaja koncedentu škoda,
  • če koncesionar v svojih situacijah večkrat navede neresnične oz. nepravilne podatke,
  • če zaradi neustreznega izvajanja gospodarske javne službe pride do večje ogrozitve varnosti ljudi in/ali premoženja, ne glede na to, ali so posledice dejansko nastopile,
  • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba (in je takšna upravna odločba postala dokončna oz. sodna odločba pravnomočna) zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, zaradi česar utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega ustreznega izvajanja gospodarske javne službe,
  • v primeru stečaja ali likvidacije koncesionarja,
  • če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
  • če koncesionar preneha izpolnjevati pogoje, pod katerimi mu je bila podeljena koncesija,
  • če obstaja utemeljen sum, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti, ki izhaja iz koncesijskega razmerja,
  • zaradi onemogočanja finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe,
  • zaradi ponavljajočih se koncesionarjevih lažjih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe,
  • če koncedent ugotovi, da posamezna dela izvaja podizvajalec brez s tem odlokom zahtevanega soglasja koncedenta,
  • če ne predloži koncedentu s pogodbo zahtevanih dokumentov v danih rokih.

 

(2) Odpoved pogodbe zaradi kršitve koncesionarja je možna, če koncedent koncesionarja predhodno pisno opozori ter mu postavi rok za odpravo kršitev in posledic kršitev.

 

(3) Razdrtje pogodbe ni dopustno v primeru, če do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, pride zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

 

(4) O prenehanju koncesijskega razmerja po tem členu koncedent izda koncesionarju odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju koncesijskega razmerja.

 

(5) Pogoji in načini prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

 

 

23. člen

(odvzem koncesije)

 

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

  • če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
  • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.

 

(2) Pogoji in načini prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

 

 

VI. NADZOR

 

24. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

 

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta, pristojna za javno razsvetljavo. Koncesionar mora pristojni strokovni službi kadarkoli posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

 

(2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.

 

(3) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

 

 

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

25. člen

(prenehanje aktov)

 

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 42/16), ki  pa  se  uporablja  do  izteka koncesijskega  razmerja  sklenjenega  na  njegovi  podlagi  za  urejanje  odnosov glede koncesijskega razmerja sklenjenega na njegovi podlagi.

 

 

26. člen

(začetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Št. spisa: 007-0001/2022-660

Novo mesto, dne 3.2.2022

 

   Župan

                                                                      MESTNE OBČINE NOVO MESTO

                                                                                mag. Gregor Macedoni, l. r.

 

 

 

 

 

 

 

nazaj